OFF NAPOVEDNIK

Krepkih 500 let po tem, ko je Kolumbov Krištof odkril in okusil čar krompirja, je skupini mednarodnih znanstvenikov uspelo prodreti v njegovo bistvo in razvozlati genom te pritlikave rastline. S tem naj bi pripomogli k izboljšani pridelavi krompirja. Genetskega zapisa krompirja se je lotilo skoraj 100 znanstvenikov s kar 30 mednarodnih inštitutov in ustanov. Uspelo jim je določiti DNK dveh različnih vrst krompirja, ki so ju nato primerjali med seboj. Pri tem so znanstveniki pod nadzorstvom Robina Buella z michiganske univerze identificirali gene, ki so odločilni za razvoj krompirja, in gene, ki določajo dovzetnost rastline za škodljivce in bolezni.

S poznavanjem krompirjevega genoma bi bilo po mnenju Iaina Gordona s škotskega inštituta James Hutton laže razviti boljše sorte krompirja, ki bodo bolj hranljive in bolj odporne na škodljivce in bolezni. Ter najbrž manj naravne. S predelanimi vrstami krompirja bi se lahko nato po prepričanju najbolj optimističnih demagogov človeštvo lotilo prehraniti vse številčnejše in vse revnejše svetovno prebivalstvo. Krompir je namreč ena najbolj razširjenih poljščin na svetu, samo v letu 2009 so ga po podatkih Svetovne organizacije za prehrano pridelali 330 milijonov ton.

Vi pa berete ne s pomfrijem ne s pirejem potešeni krompirjev OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Japonska vlada je deloma pojasnila pogoje za zagon več deset jedrskih reaktorjev, ki so v mirovanju od 11. marca tega leta, ko je elektrarno v Fukušimi prizadel uničujoč cunami. Po marčevski nesreči so na Japonskem namreč deaktivirali 54 reaktorjev, ki so še vedno nedejavni. Po uradnih podatkih naj bi tako stresni testi, ki so jih najavili prejšnji teden, potekali v dveh fazah, reaktorjem pa bi ponovni zagon dovolili po koncu prve. Vendar pa vlada še vedno ni podala nobenega časovnega okvira, v katerem naj bi se ti testi zgodili, ali kakršnih koli nadaljnjih podrobnosti o tem, kako bodo potekali. Sicer pa so ob koncu tedna iz vlade sporočili, da naj bi potres in cunami terjala 15.547 smrtnih žrtev, 5344 pa jih še pogrešajo.

Načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske, admiral Mike Mullen, je med obiskom Kitajske deležen očitkov kitajskega kolega Čena Bingdeja o ameriških apetitih v Južnokitajskem morju in o prevelikih ameriških vojaških izdatkih. Čen je Mullena in Združene države Amerike pozval, naj bodo, ko gre za Južnokitajsko morje, skromnejše in bolj preudarne in da naj se držijo zagotovil, ki jih je večkrat dal Washington - da nimajo namena posredovati v sporih med Kitajsko, Filipini, Vietnamom, Brunejem, Malezijo in Tajvanom, ki si lastijo območje. Prvi mož kitajske vojske je okrcal tudi ameriško vojaško zapravljanje, ki je po njegovem za ameriške davkoplačevalce, ki jih pesti kriza, preveliko. Mullen je sogovorniku odgovoril, da Združene države ne skušajo zajeziti dramatičnega vzpona Kitajske, a hkrati dodal, da bodo v Azijsko-pacifiški regiji še dolgo aktivne.

Predsedniku Združenih držav Amerike Baracku Obami še vedno ni uspelo najti dogovora s kongresniki o zvišanju meje javnega dolga države. Združene države so doslej mejo javnega dolga zviševale rutinsko, tokrat pa so republikanci, ki imajo v predstavniškem domu kongresa večino, zahtevali, da se hkrati z zvišanjem dolga poskrbi tudi za dolgoročno zmanjšanje primanjkljaja z zmanjšanjem porabe. Demokrati in Obama so to sprejeli, vendar pa hkrati zahtevajo, da se za uravnoteženje javnih financ ukinejo davčne olajšave za premožne in naftna podjetja, na kar njihovi politični nasprotniki ne pristajajo.

Zdaj dovoljeno mejo javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev so Združene države dosegle že maja, vendar so trenutno še vedno sposobne odplačevati svoje dolgove brez novega zadolževanja. A tako bo po opozorilih ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja (izg. Timotija Gajtnerja) samo do 2. avgusta, ko je po njegovem skrajni rok za zvišanje dolga, sicer naj bi sledile katastrofalne posledice za ameriško in svetovno gospodarstvo. Podobno hude posledice, če ameriški predsednik in kongresniki ne najdejo dogovora, je napovedala tudi nova generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde (izg. Kristin lagard). Pogovori se bodo nadaljevali že danes.

Na severozahodu Pakistana, v mestu Batgram, se je razstrelil samomorilski napadalec in pri tem ubil 5 ljudi, več kot 20 pa jih je bilo ranjenih. Napadalec je bil peš namenjen na javno prireditev, ki bi se je moral udeležiti tudi pakistanski minister brez listnice Amir Mukam, na vhodu pa sta ga ustavila policista, da bi ga pregledala, pri čemer se je napadalec razstrelil. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.

V pomorskem vojaškem oporišču v bližini mesta Zigi na jugu otoka Ciper je prišlo do eksplozije več zabojnikov s strelivom. Po navedbah ciprske vojske je pri tem umrlo najmanj 15 ljudi, med njimi 5 gasilcev, 4 člani narodne garde in 2 mornarja, 42 ljudi pa je bilo ranjenih. Do eksplozije je prišlo, potem ko je bazo z 98 zabojniki s strelivom zajel ogenj, ki se je potem še razširil v požar. Zaradi eksplozije je najverjetneje prišlo tudi do izpada električne energije po vsem otoku, motnje pa so zaznali tudi v prometu v jutranji konici. Na vhodu v oporišče so ciprske oblasti vzpostavile krizni center, zdravnik pa so pozvali prebivalstvo k darovanju krvi za poškodovane.

V spominskem parku Potočari v Bosni in Hercegovini poteka spominska slovesnost ob 16. obletnici genocida v Srebrenici. Ob tej priložnosti bodo pokopali 613 trupel žrtev , ki so jih v preteklem letu identificirali, potem ko so jih našli v katerem od množičnih grobišč. Slovesnosti se poleg domačih in tujih politikov udeležuje tudi glavni tožilec Mednarodnega haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Serge Brammertz (izg. Serž bramerc). V Srebrenici je bilo leta 1995, potem ko so jo 11. julija istega leta zavzele sile bosanskih Srbov, ubitih več kot 8000 Bošnjakov. Na območje, ki so ga Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano, se je pred tem med vojno v Bosni in Hercegovini zateklo 30.000 Bošnjakov iz vse države.

Letos na slovesnosti ni političnih nastopov in govorov. Zakaj takšna odločitev, smo vprašali predsednico društva „Srebreničke majke“ Hatidžo Mehmedović:



Pred časom je nizozemsko sodišče državo Nizozemsko obsodilo odgovornosti za smrt treh muslimanov v Srebrenici. Se bodo Majke Srebrenice na podlagi tega odločile za tožbo Nizozemske?



Zaradi vseh peripetij okoli ustanovitve občine Ankaran zapoznele lokalne volitve Kopru niso pripravile presenečenj, volivci pa so Borisu Popoviču in njegovi stranki „Koper je naš“ namenili še tretji mandat. Popoviča je po neuradnih izidih podprlo dobrih 69 odstotkov volivcev, medtem ko jih je za drugo uvrščenega županskega kandidata strank SD, Zares, LDS in Oljka, Janeza Starmana, glasovalo dobrih 20 odstotkov. Popovičeva stranka „Koper je naš“ si je zagotovila močno premoč tudi v mestnem svetu. Tam bo po neuradnih rezultatih sedelo 19 njenih predstavnikov, kar osem več od vseh ostalih mestnih svetnikov skupaj.

Arhiv republike Slovenije je publicistu Igorju Omerzi dovolil vpogled v dokumente nekdanje Službe državne varnosti, povezane z bombnim napadom v Velikovcu leta 1979. Kot je Omerza pojasnil ob odhodu iz prostorov arhiva, mu bodo dokumente do torka natisnili, saj so zdaj še na mikrofilmu, nato pa jih bo začel preučevati. Omerza je povedal, da tokrat ne pričakuje dodatnih ovir za svoje delo. Za zdaj je dobil dovoljenje za vpogled zgolj v en dokument, pri čemer pa je že avgusta lani zahteval vpogled v 15 dokumentov. Danes so mu v arhivu povedali, da bodo v njihove prostore prenesli tudi vse te dokumente, tako da bodo tudi ti kmalu na razpolago. Omerza si bo v torek torej v arhivu ogledal analitične informacije uprave za analitiko za leti 1979 in 1980. Kot je pojasnil, gre za proces proti Luki Vidmarju in Martini Blaj oziroma za informacije o bombnem napadu v Velikovcu leta 1979. Dokument je bil sicer sprva v prostorih Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, a so ga nato preselili v prostore arhiva.

Sindikat carinikov Slovenije se je na izredni seji odločil, da zaenkrat ni razlogov za oblikovanje stavkovnega odbora. Razlog za namere o oblikovanju stavkovnega odbora je bil na vladi potrjeni zakon o delu v policiji, ki posega na področje plačnih dodatkov za policiste. Tem cariniki ne nasprotujejo, se pa zavzemajo, da bi se ta vprašanja urejala z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in s kolektivno pogodbo za javni sektor. Govorili smo z generalnim sekretarjem sindikata Dušanom Miščevićem:



OFF sta pripravila Nejc Marcen in Božidar Kolar.