Na višjem sodišču v Londonu se je začel prizivni postopek, s katerim poskuša ustanovitelj spletne strani WikiLeaks, Julian Assange, preprečiti svojo izročitev Švedski zaradi obtožb o spolnem napadu. Assange izpodbija februarsko odločitev sodišča o izročitvi in trdi, da bi bile s tem kršene njegove človekove pravice ter še vedno vztraja, da so obtožbe proti njemu politično motivirane. Če mu ne bo uspelo, bo Assange izročen Švedski v desetih dneh, mnogi pa menijo, da bodo njegova resnična naslednja postaja Združene države Amerike. Assangea na sodišču zastopa vodilna britanska odvetnica za človekove pravice Gareth Pierce, ki je že napovedala, da bo primer posredovala Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.

Neodvisni francoski novinar in mirovni aktivist Thierry Maysan verjame, da so NATO-va intervencija v Libiji in nemiri v Siriji le koraki desetletja starega načrta Združenih držav Amerike in njenih zaveznikov, da popolnoma spremenijo geopolitične razmere v Afriki in na Bližnjem Vzhodu. Kot je poudaril za televizijo Russia Today, je povsem očitno, da so Združene države istočasno želele vstopiti v vojno s Sirijo in Libijo. Ta namen naj bi javnosti predstavil že leta 2002 nekdanji ameriški veleposlanik pri Združenih narodih John Bolton. Načrt je bil nato posredovan Franciji in Veliki Britaniji, ki sta se lanskega novembra odločili, da ga uresničita, še dodaja Maysan, ki trdi, so ljudski upori v teh državah zgolj poskusi državnih udarov s strani zahodnih držav.

Iz Društva kriminalistov Slovenije so opozorili, da kriminalisti v zadnjem času doživljajo vse ostrejše napade na njihovo zakonito delovanje. Pri tem so izpostavili napade zaradi preiskav, v katere so vpleteni eminentni politični in gospodarski veljaki. Takšne napade obsojajo in poudarjajo, da kriminalisti v nobenem primeru niso in ne bodo hlapci nobene politične opcije. V izjavi za javnost je predsednik društva Jakob Demšar opozoril na dvojna merila, s katerimi se ocenjuje njihovo delo. V primeru preiskav gospodarskega kriminala so tako po njegovem mnenju kriminalisti tudi sami tarče kazenskih ovadb, pa tudi očitkov o skorumpiranosti.

Po pregledu dokumentacije Službe državne varnosti iz let 1979 in 1980 je publicist Igor Omerza dejal, da v pregledanem arhivskem gradivu ni nič takšnega, kar bi lahko škodilo nacionalnim interesom. Kot je pojasnil Omerza, v gradivu ni nobenih imen agentov ali sodelavcev. Tudi funkcionarji niso omenjeni v smislu vedenja o stvareh, pač pa le kot predmet spremljanja tajnih služb. Prav tako v gradivu, ki ga je pregledal danes, ni bil omenjen aktualni predsednik republike Danilo Türk. Poslanca Slovenske demokratske stranke Zvonka Černača pa ob tem zanima, kaj se je zgodilo od 4. oktobra lani, ko je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije temu gradivu dal oznako tajno, da je zdaj ovir za dostop do gradiva vse manj. Po Černačevem mnenju obstaja možnost, da so bili arhivi v zadnjih mesecih prečiščeni. Direktor Arhiva Republike Slovenije Dragan Matić zagotavlja, da se to ni zgodilo.

Minister za pravosodje Aleš Zalar je v izjavi za javnost v okviru obiska Višjega sodišča v Ljubljani, Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani ter upravnega sodišča pojasnil, da se na številnih sodiščih izrazito skrajšuje čas, ki ga sodišče porabi za reševanje zadev. Zalar je v izjavi ocenil, da na manjših okrajnih sodiščih, ki spadajo pod ljubljansko višje sodišče, sploh ni problemov. Tudi ljubljansko okrajno sodišče zelo dobro deluje. Omenil je tudi, da so predsedniki sodišč opozorili na zanimiv trend - vse manj je namreč pravd, vse več pa je gospodarskih sporov na okrožnih sodiščih. Zato so načrti usmerjeni prav v krepitev zmogljivosti na tem področju. Tako se že izvajajo premestitve sodnikov in specializacije, da bodo sodišča kos trendom.

KROFF sta pripravila Luka Počivalšek in Božidar Kolar.