Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZA PO ČEM LE NOVO SLOVENSKO POMLAD? (1819 bralcev)
Sreda, 13. 7. 2011
tomazza



S pojmom slovenska pomlad poenostavljeno označujemo obdobje, ko se je začela zbirati kritična masa civilno-družbenih pobud, ki je spremenila politično podobo Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja. Toda za novo slovensko pomlad pravzaprav pa zgolj za restavracijo Janšističnega koncepta samooklicanih strank slovenske pomladi se je včeraj na istoimenski javni tribuni zavzela samooklicana Skupina aktivnih državljanov...

Če v spletni brskalnik vtipkate poizvedbo „slovenska pomlad“, bo vaš prvi zadetek spletni portal www.slovenskapomlad.si, na katerem je že uvodoma zapisano, da s pojmom slovenska pomlad poenostavljeno označujemo obdobje, ko se je začela zbirati kritična masa civilno-družbenih pobud, ki je spremenila politično podobo Slovenije v osemdesetih letih 20. stoletja. Toda če želi portal Slovenska pomlad, ki je nastal pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije, sicer glede na obstoječe število objav ne prav uspešno rekonstruirati omrežje civilno-družbenih pobud, ki so spremenile slovensko zgodovino, smo pobudam za rekonstrukcijo politične privatizirane slovenske pomladi priča tudi v domačem že predvolilno pregretem političnem prostoru. Tako se je za novo slovensko pomlad včeraj na istoimenski javni tribuni zavzela samooklicana skupina aktivnih državljanov. Toda kljub na prvi pogled povsem državljanski pobudi, pač ne gre za poskus oživiti kritično maso civilno-družbenih pobud iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, pač pa zgolj za restavracijo Janšističnega koncepta samooklicanih strank slovenske pomladi.

Glede na vse bolj samosvojo politično pot, ki jo ubirajo v Slovenski ljudski stranki, nekoč tako kot danes DESUS nepogrešljivemu privesku vsake samooklicano leve ali pač desno-pomladne vlade, sicer v letu 2011 o strankah slovenske pomladi pač več ne moremo govoriti. Nenazadnje bi naj bili upravičeno ponosni, da je materinščina ohranila dvojino. Ker se predsednik SLS dogodka kljub vabilu pač ni udeležil in ker je organizatorjem brez dlake na jeziku odpisal, da bo SLS na prihodnjih parlamentarnih volitvah nastopila samostojno in da ne namerava vstopati v predvolilne koalicije, sta samooklicani pomladni stranki pravzaprav zgolj dve, Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija.

Da je temu sicer res tako, oziroma da je o strankah slovenske pomladi potrebno govoriti v dvojini, sta z udeležbo na javni tribuni Za novo slovensko pomlad potrdila predsednik SDS Janez Janša in predsednica NSI Ljudmila Novak. Da gre tudi pri domnevno civilno-družbenem organizatorju dogodka za politično profilirano aktivno skupino državljanov, pa je za razbrati tako iz vsebinskih poudarkov njihove razprave kot samega dosedanjega političnega angažmaja njenih članov. Skupino aktivnih državljanov tako predstavljajo sledeči, politično preverjeni kadri: Tone Jerovšek, Matej Makarovič, Borut Rončevič, Lovro Šturm, Matevž Tomšič in Andrej Umek.

Ta rekonstrukcija političnega koncepta strank slovenske pomladi, preko katerega se je Janez Janša sicer v prejšnjem mandatu že prikopal do korit izvršne in zakonodajne, posledično pa še vseh drugih vej slovenske oblasti, je po njegovih pred včerajšnjim vidno vlažnim občinstvom izrečenih besedah tudi v tem času upanje za Slovenijo. Kako pa pravzaprav stvari res delujejo v tej očitno že povsem predvolilni koaliciji, pa je bilo samo po sebi razbrati iz besed predsednice Nove Slovenije Ljudmile Novak, ki se je ne prav presenetljivo, prav tako kot sam capo di banda oziroma sam utemeljitelj koncepta te politične privatizacije slovenske pomladi, zavzela za novo upanje, ki da ga je potrebno dati Sloveniji.

Tako kot predsednica SDS priveska v tej pomladni koaliciji, so besede njenega velikega vodja ponavljali in dodatno obračali v prid njegovega koncepta politične privatizacije sicer enega svetlejših trenutkov domače politične zgodovine tudi sami aktivni državljani, organizatorji včerajšnje javne tribune v Centru Evrope. Predvolilnemu dogodku primerno so se njihovi prispevki nanašali zgolj in samo na to, kako pripomoči k zmagi pomladnih strank na naslednjih državnozborskih volitvah. Tako je med drugim pomladni ideolog in sociolog Matevž Tomšič brez dlake na jeziku pribil, da očitno po njegovem politične presoje neuko domače ljudstvo ideologi tranzicijske levice brez argumentov prepričujejo, da bi bila ob zmagi SDS domača Republika soočena z demokratičnim nazadovanjem ali celo zdrsom v diktaturo. Kar pa da nikakor ne more biti res, saj da je v mandatu Janeza Janše v mednarodnem merilu Slovenija dobivala pozitivne ocene glede stanja demokracije in človekovih pravic in da se je zdrs na teh lestvicah začel šele ob prihodu nič več tako aktualne koalicije na oblast.

Dokazov, kakšna pa naj bi bila ta nekoliko pa le po zatohlem dehteča nova slovenska pomlad, pa ne manjka ne v tem in ne v prejšnjem mandatu. Ideološkost pogledov obeh strank te samooklicane pomladne koalicije pred naslednjimi državnozborskimi volitvami je namreč ozka, dodatno pa jima nujno širino družbenega pogleda zamejuje še naveza z domačo Rimskokatoliško cerkvijo. Kako bo, če bo, na oblasti dehtela ta po čem le nova slovenska pomlad, smo lahko nazadnje na lastne oči videli, slišali in brali ob sprejemanju sicer kilavo kompromisarske različice družinskega zakonika, katero bo strankama pomladi politično podrejena Civilna iniciativa za družino in pravice otrok ob izdatni pomoči RKC poskusila iz domačega pravnega reda izbrisati z naknadnim zakonodajnim referendumom.

Toda vsebinska vprašanja v tako politično motivacijskih temah, kot je tudi ta razprava o pravicah istospolno usmerjenih staršev, pač ne štejejo. Če bi, bi se le lahko vprašali, kaj ima pravzaprav skupnega Janševa politično privatitzirana pomlad s politično pomladjo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja? Že iz samega primera politično-ideološke polarizacije ob sprejemanju družinskega zakonika, je sicer samo po sebi jasno, da ne prav veliko. Nenazadnje je bila prav politična emancipacija istospolno usmerjenih pomemben in sestavni del omrežja civilno-družbenih pobud, ki so spremenile slovensko zgodovino in ki jih prosto po portalu Muzeja novejše zgodovine lahko označujemo za tako imenovano Slovensko pomlad. In ker so bile usmerjene proti takratnemu samemu vase zagledanemu enopartijskemu sistemu so v njej sodelovale politično raznorodne iniciative, iz katerih je pravzaprav nastala današnja celotna politično strankarska nomenklatura.

Toda tako to gre. Vseh različnih civilno-družbenih pogledov iz konca osemdesetih let prejšnjega stoletja ta pobuda za po zatohlem dehtečo novo slovensko pomlad pač ne naslavlja in ne vključuje, pa naj nas v to še tako zelo prepričuje političnim ambicijam Janeza Janše podrejena Skupina aktivnih državljanov. Politična barva, pravzaprav pa črnina, ki jo ob ponovnem prevzemu oblasti na Slovenskem ponuja Janez Janša, pač ni ta politična mavrica, ki je demokratizirala domovino in pokopala enopartijsko oblast, ki je sicer z napovedmi o volilnem rezultatu 50 plus tako zelo ne more pozabiti prav sam Janez Janša.


ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z pobudo za pravzaprav po ničemer novo slovensko pomlad Janeza Janše v zobeh poskrbel Tomaž Z.








Komentarji
komentiraj >>