Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF KAPITALIZMA, KI TO NI (1253 bralcev)
Četrtek, 14. 7. 2011
Luka T.



...Bernanke svari svet pred novo globalno finančno krizo...
...v Belgiji prepovedali nošnjo hidžaba...
...korejska enota podjetja Apple izplačala prvo kompenzacijo zaradi zbiranja podatkov o uporabnikih brez njihovega pristanka...
...novinarska združenja nasprotujejo ustanovitvi Sveta za medije...

OFF NAPOVEDNIK

Ameriški predsednik Barack Obama podira nove rekorde, saj je za svojo predvolilno kampanjo do zdaj zbral 47 milijonov ameriških dolarjev, kar je več kot vsi republikanski kandidati skupaj. Analitiki ocenjujejo, da bo Obama za kampanjo zbral vsaj milijardo dolarjev, s katero si bo lahko privoščil najdražjo predvolilno publiciteto v zgodovini Združenih držav.

Veliko denarja prispevajo idealisti, ki v Obami še vedno vidijo rešitelja ameriških sanj, kljub temu da je z dvema paketoma kvantitativnega lajšanja pokopal mit kapitalizma in z njima rešil zadolžene 'too big to fail' banke, pri tem pa jih ni niti nacionaliziral niti spremenil njihove lastniške strukture. Kritičen posameznik bi lahko zato začel špekulirati, da je obljubljena dežela postala navadna kleptokracija, v kateri se dobički privatizirajo, izgube pa nacionalizirajo, pri čemer Američani nacionalizacijo razumejo prosto po ekonomistu Keynesu.

Večina denarja bo zagotovo prišla iz zasebnih virov, ki v zameno zanj pričakujejo privilegiran tretma v naslednjem mandatu. Zato je na mestu vprašanje, ali v ameriški demokraciji res lahko vsakdo postane predsednik, ali pa mora ta vsakdo v zameno za očitno nujna predvolilna sredstva pristati na nič kaj demokratična zavezništva z najpremožnejšimi lobisti.

Vi pa poslušate OFF program Radia Študent, ki še vedno oddaja od ljudi, za ljudi in le na lastno pest.

OFF PROGRAM

Ena od vodilnih bonitetnih agencij, Fitch, je včeraj zvečer ponovno znižala bonitetno oceno Grčije. Z nižanjem za tri stopnje z B+ na CCC se je s svojo oceno plačilne sposobnosti Grčije pridružila ostalima dvema vodilnima agencijama – Standard & Poor's in Moody's. Ti dve sta oceno do te stopnje znižali že v mesecu juniju. Grčija ima zdaj po mnenju vodilnih bonitetnih agencij najnižjo oceno na svetu in to kljub brutalnim varčevalnim ukrepom, ki jih sprejema grška oblast. Grško finančno ministrstvo je zato že izrazilo osuplost nad objavo ocene, vendar so zagotovili, da ne bo vplivala na grški bančni sistem. Po sprejetju novega svežnja varčevalnih ukrepov so v Grčiji izbruhnili siloviti protesti, ki vse bolj spominjajo na prizore ljudskih vstaj, ki so pred nekaj meseci odstavile arabske diktatorje. Planski komiteji finančnikov kljub temu ne slišijo zahteve grškega ljudstva po reviziji javnega dolga in odpisa njegovega dela, ki se je izgubil v zloglasni grški korupciji.

Agencija Moody's pa grozi tudi z nižanjem bonitetne ocene Združenih držav Amerike, če se te ne bodo pravočasno dogovorile o zvišanju meje javnega dolga in ukrepih za dolgoročno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. V Ameriki so mejo javnega dolga doslej rutinsko višali s kongresnim glasovanjem, zdaj pa vse glasnejše gibanje republikanskih čajankarjev zahteva, naj se hkrati z njenim višanjem omeji tudi javno porabo. Demokrati to sprejemajo, vendar želijo proračun uravnotežiti tudi z odpravo davčnih olajšav za najbogatejše in naftna podjetja. Amerika je sicer tradicionalno uživala najvišjo možno bonitetno oceno, saj v ekonomskih biblijah še vedno piše, da so ameriške državne obveznice najbolj zanesljiva naložba na svetu.

Predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke svet svari pred novo globalno finančno krizo, če ZDA do drugega avgusta ne bodo povišale zgornje meje javnega dolga, ki trenutno znaša 14,3 trilijona ameriških dolarjev. V primeru, da se meja ne poviša, je zagrozil celo s prekinitvijo izplačevanja pokojnin ameriškim državljanom, saj naj bi imeli zasebni posojilodajalci prednost pred njimi. Bernanke je domačo in svetovno javnost z apokaliptičnimi napovedmi strašil že leta 2008, na kasnejšem kongresnem zaslišanju pa kljub temu ni znal odgovoriti na direktno vprašanje, kateri zasebni posojilodajalci so prejemniki paketa kvantitativnega lajšanja, ki je bil omogočen šele z višanjem meje javnega dolga.

Več o dogajanju v Ameriki nam je povedala poročevalka Radia Študent Lidija Poljaček:



Vse več ameriških kongresnikov poziva k preiskavi navedb britanskega časnika Daily Mirror, da so zaposleni pri tabloidu News of the World med drugim vdirali tudi v telefone žrtev 11. septembra. Pritiski na medijski imperij mogotca Ruperta Murdocha se vršijo tudi s strani lastnikov delnic njegove korporacije News Corporation s sedežem v Združenih državah. Kot pravijo, si je težko predstavljati, da lastniki News Corporation niso vedeli ničesar o vdorih v mobilne telefone. Murdocha obtožujejo celo, da družbo izrablja za svoje osebne in politične cilje. Demokratski senator Frank Lautenberg pristojne službe poziva, naj preverijo, ali so zaposleni pri tabloidu News of the World kršili ameriško zakonodajo, ki ameriškim podjetjem in njihovim podružnicam prepoveduje podkupovanje v tujini. S takšno preiskavo bi lahko bila ogrožena najbolj dobičkonosna podjetja Murdochovega imperija, med njimi tudi njegova televizijska mreža, s katero pokriva skoraj petdeset odstotkov Amerike. Če bi sodišče ugotovilo, da je korporacija kršila ameriški zakon v tujini, bi ji lahko odvzeli licenco za oddajanje signala.

Italijanska policija je zadala nov uspešen udarec proti mafijski združbi 'Ndrangheta. V obsežni policijski akciji, ki je med drugim potekala tudi v Španiji, Ameriki in na Nizozemskem, so prijeli 40 oseb, osumljenih trgovine z drogami. 'Ndrangheta je v sodelovanju z mamilarskimi karteli iz Kolumbije in Mehike drogo tihotapila v Italijo in drugod po Evropi. Policisti so v akciji zasegli več sto kilogramov kokaina, ki so si ga klani v Italiji nameravali razdeliti in nato prodati na trgu. 'Ndrangheta velja za eno najvplivnejših mafijskih združb v Italiji in za eno največjih kriminalnih skupin na svetu v trgovini s kokainom.

Belgijski kralj Albert II. je odobril zakon, ki prepoveduje nošnjo hidžaba v javnosti. Zakon bo stopil v veljavo s 23. julijem, za kršiteljice pa je predvideva kazen v višini slabih 140 evrov. Po poročanju belgijskih nevladnih organizacij se za nošnjo tega naglavnega pokrivala v tej državi odloča le 300 posameznic.

Korejska enota korporacije Apple je odvetniku Kimu Hyung-Suku izplačala slabih 1000 ameriških dolarjev kompenzacije zaradi zbiranja lokacijskih podatkov z njegovega iPhona. Okrožno sodišče v Changwonu je razsodilo, da je zbiranje teh podatkov brez pristanka uporabnika nelegalno in kršenje njegove zasebnosti. Izplačana kompenzacija je prvi sodni epilog s tega področja. V povezanem primeru je policija maja preiskala prostore podjetja Google v Seulu zaradi suma, da je njegova mobilna oglaševalska enota AdMob nelegalno zbirala lokacijske podatke svojih uporabnikov. Vodilni pri Applu in Googlu kategorično zanikajo, da podatke zbirajo z namenom zlorabe.

Državni zbor je opravil prvo obravnavo novega zakona o medijih, ki je nastal na ministrstvu za kulturo, ko ga je še vodila Majda Širca. Po mnenju ministrstva naj bi zakon povečeval medijsko svobodo in avtonomijo, medtem ko mu v novinarskih združenjih nasprotujejo predvsem v delu, ki ustanavlja tako imenovani svet za medije. Po njihovem mnenju je nedopustno, da organ, ki ga imenuje državni zbor, spremlja spoštovanje profesionalnih standardov v medijih in predlaga imenovanje zunanjih članov častnega razsodišča, saj da je to naloga predvsem samih novinarjev. Majda Širca je v preteklosti že zavrnila očitke, da bo predlagani svet za medije podoben svetu, ki ga pozna tudi sporna madžarska medijska zakonodaja.

Društvo podizvajalcev, ki zahteva poplačilo neporavnanih obveznosti pri gradnji državnih avtocest, je za jutri napovedalo protest pred ministrstvom za promet. Od ministra Patricka Vlačiča pričakujejo sestanek in ga opozarjajo, da ni več časa za vladno igro sprenevedanja in odlašanja. V preteklih dneh so s kolono počasi vozečih vozil ovirali promet na primorskem odseku avtoceste, zdaj pa začenjajo z bolj direktnimi metodami pritiska. Govorili smo z Mirkom Požarom, predsednikom omenjenega društva, in ga vprašali, zakaj so odpovedali protestno vožnjo na pomurki:



OFF je pripravil Luka Tetičkovič.



Komentarji
komentiraj >>