Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Popačena demokratična slika Republike Slovenije (2944 bralcev)
Sreda, 17. 12. 2003
tomazza



Današnja slika demokratične stvarnosti v domačem državnem zboru bi kakemu zunanjemu površnemu opazovalcu pustila zavajajoč vtis iluzije o izborno delujoči mladi demokraciji, katere naprednjaki in konzervativci se dajejo o še nedorečenih rečeh, kot je: »Koliko časa naj otrok preživi s staršem, s katerim ne živi več?«. Vse idilično skratka. Še sinoči pa je bila demokratična slika bistveno drugačna. Poslanci so sejali na nujni seji odbora za notranjo politiko in se z 12 glasovi za in 7 proti opredelili do vprašanja, povezanega s presojo ustavnosti za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih.
Današnja slika demokratične stvarnosti v domačem državnem zboru bi kakemu zunanjemu površnemu opazovalcu pustila zavajajoč vtis iluzije o izborno delujoči mladi demokraciji, katere naprednjaki in konzervativci se dajejo o še nedorečenih rečeh, kot je: »Koliko časa naj otrok preživi s staršem, s katerim ne živi več?«, kar je osrednja tema razprave druge obravnave novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Opozicijski katoliški pravičniki iz Nove Slovenije bi namreč v zakon radi s številko zapisali minimalni obseg ur rednih osebnih stikov otroka s staršem. Seveda jim oblastniški naprednjaki iz Liberalne demokracije in Združene liste tega ne bodo dopustili. Vse idilično skratka. Še sinoči pa je bila demokratična slika bistveno drugačna. Poslanci so sejali na nujni seji odbora za notranjo politiko in se z 12 glasovi za in 7 proti opredelili do vprašanja, povezanega s presojo ustavnosti za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih.

Ustavno sodišče je namreč po 9. decembra sprejeti zahtevi poslanske večine državnega zbora za presojo ustavnosti morebitnega referenduma o izbrisanih moralo počakati še na odgovor njegovih opozicijskih predlagateljev in 4 koalicijskih kvizlingov iz Slovenske ljudske stranke. Na etnično čisto domovino in brezmadežnost njenih nacionalno osveščenih braniteljev iz začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja prisegajoči demokratično izvoljeni predstavniki, ve se, katerega ljudstva, so Ustavnemu sodišču mrtvo hladno predlagali, naj sporno zahtevo koalicijske poslanske večine zaradi tako vsebinskih kot proceduralnih razlogov zavrže.

To pa še zdaleč ni vse. Domača opozicija si najvišjo sodno inštanco domnevno pravne države Slovenije očitno predstavlja kot vzvod, s katerim lahko do ubogljivosti pripravi parlamentarno večino na oblasti. Ustavno sodišče ji naj še - po slovenski opoziciji lastnemu umevanju demokracije - naloži, da nemudoma razpiše referendum na podlagi njihove zahteve, tako kot to določata slovenska ustava in zakon o ljudski iniciativi. Mnenja pa so še, da je bila politična burka, ki smo ji lahko bili priča malo pred polnočjo ob sprejemanju zahteve za presojo ustavnosti naknadnega referenduma na takoimenovani tehnični zakon o izbrisanih zaradi možnosti neomejenega gobezdanja poslanskih razpravljalcev, uspešna. Koalicijska večina je po njihovem mnenju zamudila rok za razpis referenduma, saj zahteve ni vložila pravočasno.


Seveda tudi koalicijska večina ni bila prikrajšana za pravno možnost, da se opredeli do navedb podpisnikov referendumske zahteve. In ker se res mudi, so to suvereno storili kar na sinočnji nujni seji parlamentarnega odbora za notranjo politiko, ki je z dvigom rok koalicijske večine potrdil mnenje, ki ga je pripravila parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Torej od strankarske politike neodvisen uradniško-birokratski aparat, ki pa je tokrat pritrdil stališču vladajoče politike in si za vsak primer še malo zaščitil hrbet, če naj se po politični volji zgodi, da naj prav parlamentarna zakonodajno-pravna služba postane grešni kozel zaradi šele dan po preteku zakonitega roka vložene zahteve državnega zbora.

Zahteva za presojo ustavnosti ob tako perečem vprašanju referendumske zahteve po mnenju parlamentarnih birokratov ni zgolj pravica državnega zbora, ampak je njegova skrb in odgovornost. In tega, kaj tako trivilanega kot je spoštovanje zakonskih rokov, vladajoči poslanski večini državnega zbora res ne sme onemogočiti izvrševanja njenih dolžnosti. Odločitev da je bila sprejeta pravočasno še poudarjajo, sama tehnična izvršitev te odločitve parlamenta pa je le terjala nekaj časa in nekaj urni zamik in je bila takoj, ko je bilo mogoče, dostavljena ustavnemu sodišču.

O zahtevi poslanske večine za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma mora Ustavno sodišče prednostno odločiti do 25. decembra. Toda le popačena je lahko demokratična slika države, v kateri najvišje strokovno telo domačega parlamenta prostodušno priznava, da so po načelu: »pred zakoni in zakonskimi roki smo vsi enaki«, nekateri – še posebej če so na oblasti – vseeno bolj enaki kot drugi.


ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment s popačeno demokratično sliko Republike Slovenije v zobeh sem prispeval Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>