Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ICEAGE: New Brigade (Escho, 2011) (ponovitev 2. 8. 2011 ob 00.30) (1306 bralcev)
Torek, 26. 7. 2011
Pina Gabrijan



Torkova izdaja oddaje Tolpa bumov predstavlja dolgometražni prvenec danskih hrupnih mladcev Iceage, naslovljen New Brigade (v celoti).

Če se na glasbenem področju prepuščamo bolj ali manj naivni ideji o pojavu čakanja na nekakšne odrešenike, se lahko celo prepričamo, da ti le začuda občasno vznikajo sem ter tja po poljih raznih žanrov. Seveda gre pri tem žal mnogokrat za pretirano napihnjeno medijsko razglašanje tega ali onega ustvarjalca za najbolj vročo stvar ta hip. Vendar pa zato dodatno razveseli dejstvo, če v območju tega početja pristanejo kakšne neukrotljive dušice. V primeru danskega post-punk kvarteta Iceage pa je zadeva še toliko bolj razveseljujoča, saj gre za zasedbo, ki se nahaja šele v najstniških letih, s svojim prvencem 'New Brigade' pa že na veliko žanje uspehe na obeh straneh Atlantika.

Album 'New Brigade' je v letošnjem letu izšel pri danski založbi Escho, prav tako kot njihova samonaslovljena prva mala plošča iz leta 2009. Sama založba pa je bila ustanovljena v sredini dva tisočih, v zadnjem letu sta tam pristali na primer tudi izdaji Erica Copelanda, člana zasedbe Black Dice, in danskega ekscentrika Goodiepala. Escho ima za svoje poslanstvo dokumentiranje trenutkov spontanosti, predstavljanje novega in nenavadnega, pri čemer pa celo uživa državno finančno podporo, namenjeno umetniškim dejavnostim.

Na 'New Brigade' so Iceage umestili dvanajst komadov, ki v nekakšni krčeviti blaznosti odhrumijo v zgolj nekaj več kot dvajsetih minutah. Njihova adolescentska srditost predstavlja nadvse ugodno mentalno podlago za pogrizene nohte in vsakodnevne ledene potne srage na čelu, vendar pa v sebi nosi tudi primeren naboj za zvok, poln klavstrofobične, nevrotične energije. Poleg neutrudnega razturavanja instrumentov pa zagotovo velja posebej izpostaviti še med brezbrižnostjo in psihedeličnostjo razpet vokal. Iz sicer celostnega albuma nemara najbolj izstopata 'White Rune', skladba s himničnim potencialom, in skorajda nekako prijazna 'Collapse', omenimo pa še najedajoči 'Count Me In', kjer gre za priredbo komada prav tako danske zasedbe Sexdrome.
Pričujoči album je predvsem pristna manifestacija neobrzdane testosteronske, vendar brez kakšne - utrujajoče trdno stoječe, vendar s prizvokom skrivanja dvoma vase - obvezujoče maskuline drže. Navrzimo še, da so poleg ostalih uspehov ti skandinavski fantje tudi razprodali debitantski koncert v Združenih državah Amerike, k čemur morda nekoliko pripomorejo tudi fotografije z lastno krvjo podkrepljenih nekaterih nastopov, ki jih je mogoče najti na njihovem blogu. In zakaj nas Iceage še dodatno razveseljujejo? Ker smo menili, da biti najstnik pomeni dandanes že nekaj povsem drugega. Zato lahko upravičeno upamo, da le ne bi prišlo do epidemične »hipsterizacije« tudi na njihovi nadaljnji poti. Tako ni sam pojav tega benda, temveč predvsem njihova prepoznavnost prav fina zaušnica brezspolni oziroma po metroseksualnosti zaudarjajoči in varno sredinsko tendirajoči glasbeni sceni. Še je upanje, torej.

V skandinavskem debitantskem divjanju, ujetem na albumu 'New Brigade' izpod prstov zasedbe Iceage, je uživala Pina Gabrijan.

 






Komentarji
komentiraj >>