Četrtek, 18. 12. 2003
dani
In ko sem letos po dolgem pričakovanju - kot nadomestilo za ugasli trio We - končno dočakal prvenec "Bodega", moram priznati, da sem bil kar nekoliko presenečen. Prvenec DJ Oliva je namreč povsem nepričakovana stvaritev, če vzamemo v zakup njegovo dejavnost zadnjih let, ki se je družila predvsem z neoklasiko, eksperimentalnim gramofonarstvom, free jazzom, improvizacijo, konkretnim, avantrockom in še čem ...
... Tokrat se namreč zazdi, kot da se vračamo nazaj k osnovam in multižanrski podlagi prvinskega illbienta - s to razliko, da že dolgo ni bil tako zapeljiv, speven, melodičen in dopadljiv kot prav tokrat. Najbrž je to tudi zaradi tega, ker se tokrat spet predajamo plesnim radostim, ki sicer ne pozabijo na možganske vijuge, a ne morejo brez hedonizma in čustvenih prelivov.
Komentarji
komentiraj >>