Pred izidom nove studijske plošče, so ponovno oživljeni Soundgarden na trg ponudili prvo živo ploščo iz svojega kataloga. Ta je bila posneta na njihovi zadnji turneji pred petnajstimi leti ... (v celoti!)
* Kot kaže, je danes samo vprašanje časa, kdaj se bo katera od zasedb, ki je v devetdesetih, osemdesetih ali pa sedemdesetih prenehala z delovanjem, ponovno pojavila in nahranila lačna ušesa svojih oboževalcev. Po Alice In Chains so se prebudili še eni od nosilcev prepoznavne rockerske veje iz zgodnjih devetdesetih. Marsikomu je začelo hitreje utripati srce, ko je slišal, da ponovno teče mašina, poimenovana Soundgarden. Se je govorilo, potem se je zanikalo in nazadnje so Chris Cornell in druščina res potrdili, da bend spet živi in da se celo obeta nova plošča. Ta čas je material menda že celo posnet v celoti, torej se izid obeta nekje v letu 2012. Pred izidom nove plošče pa so Soundgarden morali popraviti še stvari za nazaj, saj zavoljo prenehanja delovanja bend slabih petnajst let nazaj ni izdal načrtovane žive plošče.
Kot je znano, je na turneji za zadnjo studijsko ploščo Down On The Upside bend snemal svoje koncerte za potrebe živega albuma, a menda je bila klima v bendu takrat tako na psu, da so se po končani turneji enostavno razbežali vsak na svoj konec glasbenega potovanja. Posnet material se je dolga leta medil in plemenitil vse do lanskega leta, ko je zasedba naredila izbor osemnajstih skladb in jih letos izdala pod naslovom Live on I-5. No, glede na aktualne razmere na področju prodajanja nosilcev zvoka je izdajanje žive plošče predvsem pogumna poteza. Toda verjetno se bendu tipa Soundgarden ni treba bati slabega trženja, čeprav bo le-to v polni meri doletelo prihajajočo studijsko izdajo.
Kar pa se tiče plošče Live On I-5, gre za skupek posnetkov, ki so bili zabeleženi na turneji leta 1996, in sicer so naredili kolaž iz različnih koncertov, vsega skupaj jih je šest. Te so odigrali na zahodni ameriški obali, od tod tudi ime za ploščo Interstate 5, eden od koncertov, vključenih na plošči, pa je bil posnet tudi v Kanadi. Bend je bil tisti čas že vrhunsko naoljena mašina, zato posnetki na nek način niso nič posebnega. Brezhibna izvedba, z mikro odkloni znotraj posameznih form skladb in skoraj spoliranim zvokom. Glede na to, da so nivoji posameznih inštrumentov enakomerno naravnani, gre slutiti, da so se z materialom malce bolj ukvarjali še naknadno v studiju. Redkokdaj kakšen od inštrumentov ali vokal prebije celoto, kar je znano, da se na koncertih zgodi skoraj vsakič. Morda ta brezhibnost ni nič presenetljivega glede na to, da je plošča izšla pri večji založbi. Bolj presenetljiv je izbor skladb. S prvih dveh plošč Ultramega OK ter Louder Than Love niso v izbor uvrstili niti ene same skladbe, so pa zato vključili eno najstarejših skladb, Nothing To Say.
Dotična živa kompilacija Soundgarden kataloga je verjetno bolj zbirateljske narave in žal ne ponuja zadostnega vpogleda v celoten opus. To pa je zagotovo nujno, saj se zgodnji, surovejši material precej razlikuje od kasnejšega, ko se je zasedba že precej omehčala.
pripravil Gašper Prus
Komentarji
komentiraj >>