Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
V kantini mehiški (507 bralcev)
Petek, 12. 8. 2011
Juliette



OCENJEVANJE PONUDNIKOV ŠTUDENTSKE HRANE

Po dolgoletnem vztrajnem zavračanju rudniškega mestnega predela se je spodaj podpisana odločila pospraviti s predsodki in prepogosto vzvišenimi stanji nad vsem, kar od daleč spominja na potrošništvo. Konec koncev skoraj vsi jemo, kajne?

S svojima vegetarijanskima soborcema Saro in Alešem smo po obvezni »šetnji« skozi super nov nakupovalni center Supernova ugotovili, da je relativno prazen. Podobnega stanja smo se razveselili tudi v naši obedovalni izbranki, ki je nekakšna sestrska podružnica mestne Cantine Mexicane. Temu primerna je bila hitra odzivnost natakarjev, saj smo že v prvih minutah sedenja na po Aleševem mnenju nadvse udobnih stolih oddali naročilo ravno tako nadvse prijaznemu natakarju.

Jedilni list vam nudi tri hode. Izbirate lahko med juhami, glavnimi jedmi, konec veselja je pri izbiri med solato ali sladico, oboje ne gre. Razen te malenkosti sta sojedec in sojedka pohvalila bogato izbiro jedi, tudi za brezmesno jedočo populacijo. Tako bučkina kot pikantna paradižnikova juha sta bili vredni omembe, ocenjevalko je navdušila dejanska pikantnost jedi, ki ponavadi ostane le na papirju jedilnega lista.

Zelo kmalu po zaužiti juhici je prijazni natakar prevzel naročila. Poleg pečene zelenjave ter bučkine tortilje smo si vsi na račun zelenjave privoščili masten in neskončno hrustljav krompirček. Povsem užitne porcije so bile tudi povsem spodobne velikosti. Če nismo dovolj poudarili, prihajanje hrane na mizo se je dogajalo ravno prav hitro za vmesen čvek, ki se ob dolgem čakanju na hrano hitro sprevrže v arijsko mešanico jamranja lačnih in želodčnega kruljenja.

Kot rečeno smo zdravje tokrat pustili na cedilu in se namesto solate vsi odločili za sladico. Sara jo je opisala kot zdrobovo strjenko, ki je bila na vrhu prekrita z nesluzastim želejem in sadjem. Edini minus sladice je to, da nam natakar ni želel zaupati njenega recepta. V kolikor se omenjeni premisli, bomo svoje kontakte pustili tehniku.

Aleš je obrok zaključil s primerjavo mestne kantine in supernovine ter ugotovil, da so supernovini natakarji veliko bolj prijazni. Tudi hrana nas ni razočarala.

Ob samem zaključku naj poudarimo lastno refleksijo o tem, ali se tu in tam morebiti resnično bolj ne splača investirati 7 ali 8 minut, kolikor jih avtobus številka 27 porabi do omenjene lokacije. V zameno smo dobili točno to, kar si povprečen študent ali študentka želi od študentske prehrane. Soliden odnos in solidno prehrano za solidno ceno.

V supernovino Cantino Mexicano se bo s Saro in Alešem še vrnila Julija Somrak.



Komentarji
komentiraj >>