Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THE DWARVES: The Dwarves Are Born Again (Music Video Distributors/Greedy 2011) (ponovitev 25.08.2011 ob 00:30) (1122 bralcev)
Četrtek, 18. 8. 2011
bruc



Po sedmih letih se z novim albumom vračajo eni od najbolj bizarnih, divjih, razvratnih punk rockerjev The Dwarves in to potem ko so leta 2004 napovedali svojo smrt in sicer z albumom The Dwarves Must Die; potem ko so jih zvesti feni grajali zaradi hip hop vložkov na omenjenem albumu in so se The Dwarves podali na nekajletno hibernacijsko turnejo, se predstavljajo z zanimivim in razgibanim albumom: The Dwarves Are Born Again. Kaj se skriva za tem naslovom? … (v celoti!)

* The Dwarves še niso umrli, čeprav so imeli s smrtjo v preteklosti kar veliko opravka. Sub Pop jih je daljnega leta 1993 odslovil, ko so se neslano pošalili z objavo, da je umrl njihov kitarist He Who Cannot Be Named. Tudi to jih ni uničilo. Nasprotno, postali so še bolj trdoživi in neprilagodljivi. Bend je bil od svojih začetkov izrazito kontroverzen. Po 25-ih letih ni nič drugače.

The Dwarves so bili že sredi osemdesetih let samokritični in sarkastični do sveta, v katerem so funkcionirali. Že na prvencu Horror Stories, iz leta 1986, so si privoščili nasprotja, tako v besedilih kot tudi v svoji glasbeni izraznosti. Z eno nogo so bili takrat še pri garažnem rocku, a hkrati so že iskali poti k punkrockovski ostrini. V njihovi razpršeni zgodbi se je prečilo številne rockovske stile in sloge, ki so se med seboj uspešno prelivali. Iz garažno rockovske vneme jih je v trenutku odneslo v hard core, a že v naslednji minuti so bili sposobni odfrčati v najbolj sočen punk rock, ki je lahko kaj hitro rezultiral celo v metalski ali hardrockovski nevrozi. Njihov pevec Blag Dahlia pravi, da so The Dwarves rock'n'roll bend, in ne razume javnosti, ki jih skuša raztrgati na različna slogovna obdobja. Pravi, da na zadnjem albumu niso nič manj garažno rockovski, kot so bili na prvencu izpred 25-ih let. Na snemanju so sodelovali številni glasbeniki. Med njimi velja izpostaviti Nicka Oliverija na basu ter njihova že nekoliko pozabljena člana iz začetkov: Salt(a) Petra in Vadga Moora. Na albumu sodelujejo različni ljudje, ki so povezani s zgodovino The Dwarves, zato ta deluje kot celotna zgodovina The Dwarves. Morda prav zato tudi naslov The Dwarves Are Born Again.

Ponovno rojstvo The Dwarves ponuja kar nekaj globokega garažno rockovskega zvoka, tu in tam zablestijo hard core odkruški, ki se prelijejo tudi v kakšen pristen rock'n'roll odklon, kot je na primer komad Candy Now. Veliko je tudi pop punkovskega šopirjenja, ki pa deluje samoironično in hkrati kritično. The Dwarves se norčujejo iz sodobnih pop punk uspešnic. Njihova pozerska, ritmična hudomušnost se začuti že pri komadu 15 Minutes. Pop- punkovski elementi se razlijejo v komadih, kot so Looking Out For Number One, You'll Never Take Us Alive in Working Class Hole. Ti komadi izpadejo nekoliko nadležno, toda ko zadevo poslušaš bolj pozorno, dobiš občutek, da The Dwarves namerno provocirajo svoje oboževalce in skušajo z vstopom v samo jedro nečimrnosti sodobnega pop punka opozoriti na osladnost le-tega. Med navedenimi komadi so nanizani svetlejši, punkrockovski trenutki »stare šole«, ki po navadi ne presegajo dolžine dobre minute. V teh momentih so The Dwarves najbolj dovzetni za uho. Še dobro, da si niso tokrat privoščili kakšnega izleta v hip hop vode, kot so to storili svojem zadnjem albumu The Dwarves Must Die iz leta 2004. Potem bi jih verjetno nekateri njihovi nerazumevajoči feni ponovno raztrgali. Toda The Dwarves so navajeni vsega hudega. Čeprav so njihovi člani že pravi starci, še vedno sodijo med kreativnejše punk rock bende, ki jih je, resnici na ljubo, čedalje manj. Pogosto se danes bendom, ki nimajo s punk rockom prav nobene zveze, pripisuje tovrstne žanrske označbe. Ljudje postajajo čedalje bolj zmedeni, kaj naj bi punk rock pravzaprav v slogovnem in vsebinskem kontekstu pomenil. Zelo dober odgovor ponujajo The Dwarves s svojim novim albumom. Samoironija, neprilagojenost, uporniška drža, kontroverznost in družbeno kritično motrenje, ki se zliva z dinamično ter glasno glasbeno razigranostjo, je bistvo punkrockovske glasbene izraznosti. Vse to The Dwarves imajo in morda jim prav zato lahko oprostimo nastopaško otvoritev novega albuma, ki se imenuje »The Dwarves Are Still The Best Band Ever«.

Tudi tokrat sta producentsko dvojico sestavljala Eric Valentine in Blag Dahlia, vendar je v nasprotju s prejšnjim albumom več dela vložil sam Dahlia in morda je prav zato rezultat nekoliko ostrejši. V zvočnem smislu gre za enega njihovih bolj dodelanih glasbenih stvaritev. Vsebinsko pa je izjemno dinamičen. Dokler se poslušalec ne sprijazni z nenehno provokacijo benda, bo verjetno kar trpel ob vseh nihanjih med zgoraj navedenimi slogovnimi sprehodi. Ko se uho končno privadi vseh nasprotij in prežveči tudi vse zafrkancije in opolzkosti, po katerih slovijo The Dwarves, celotna izkušnja postane zelo všečna. Če bi sodoben tako imenovani punk rock, ki nam ga servirajo na vseh koncih in krajih, ponujal vsaj četrtino iskrivosti The Dwarves, bi verjetno živeli v boljšem svetu? Kdor želi, naj zadnji stavek vzame zares.

pripravil Brane Škerjanc



Komentarji
komentiraj >>