OFF NAPOVEDNIK

Prebivalci Združenih držav Amerike že trpijo zaradi socialističnih nagnjenj predsednika Baracka Obame. In glede na to, da je eden od republikanskih kandidatov za njegovega naslednika, Mitt Romney, v nedavnem pogovoru z volivci v zvezni državi Iowa dejal, da so tudi korporacije ljudje, ko rečemo „prebivalci", mislimo predvsem na korporacije. Ni dovolj, da se Američanom vsiljuje takšno komunajzarsko zlo, kot je obvezno zdravstveno zavarovanje, sedaj so pod udarom tudi ikone ameriške zgodbe o uspehu - tobačne korporacije. Ameriška uprava za hrano in zdravila namreč od njih zahteva, da s septembrom 2012 na škatle cigaret vključijo nazorne podobe, ki svarijo pred posledicami kajenja, med njimi truplo kadilca, razpadajoče zobe in podobne protiameriške neokusnosti.

Tobačna podjetja so tako vložila tožbo proti tej upravi, saj da zahteve po takšnih podobah predstavljajo neustaven način siljenja proizvajalcev cigaret v širjenje vladnega protikadilskega sporočila. Sploh pa je vsem dobronamernim Američanom popolnoma jasno, da tobačna industrija že sama po sebi skrbi v prvi vrsti za zdravje svojih potrošnikov in šele nato za dobiček. Takšno žrtvovanje pa nacikomunističnemu predsedniku Obami ni dovolj in hoče izpiti tobačnim podjetjem še zadnjo kapljo krvi. God bless America!

Berete komunajzarski OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Po poročanju sirskih državnih medijev se vojska umika iz mesta Deir Ezor, na vzhodu države, in ključih predelov Latakie, mesta na Sredozemski obali. Vlada je organizirala tudi obisk Deir Ezora za domače novinarje, ki so poročali o umiku oklepnikov in ostalih vojaških vozil iz mesta ter prikazovali slike navdušenih prebivalcev. A Sirski observatorij za človekove pravice je poročal, da je bila le nekaj ur za tem ena oseba ubita v streljanju vladnih sil na protivladne protestnike, ki naj bi se jih zbralo na stotine. Prebivalci mesta pravijo, da je vojska še vedno prisotna na obrobju mesta in da enote izvajajo racije in iščejo disidente.

Sirski notranji minister je medtem včeraj zvečer sporočil, da so varnostne sile končale štiridnevno operacijo v predelu Latakie el-Ramel al-Džanubi, v kateri je po navedbah aktivistov umrlo 36 ljudi. Aktivisti tudi sporočajo, da se je kljub izjavi o koncu operacije še danes slišalo močno streljanje v mestu, včeraj pa naj bi umrla dva Palestinca. Včeraj smo že poročali, da je zaradi nasilja iz begunskega taborišča v Latakii pobegnila polovica od okoli 10.000 palestinskih beguncev. Medtem ko se pritisk okolice na sirski režim stopnjuje, pa njegov glavni zaveznik Iran svari pred tujo intervencijo v Siriji, češ da bi to sprožilo javno sovraštvo v regiji.

Pakistanska obveščevalna služba pravi, da je ameriško brezpilotno letalo napadlo hišo v mestu Miranša v severnem Vaziristanu in ubilo štiri militantneže. Prejšnji teden je v napadih takšnih ameriških letal v severnem Vaziristanu umrlo najmanj 21 ljudi, prejšnji mesec pa najmanj 30 v samo 24ih urah. Število napadov brezpilotnih letal v tem delu Pakistana ob meji z Afganistanon se je povečalo, odkar je Obama ameriški predsednik. Tako je lansko leto zabeleženih več kot 100 takšnih napadov. Združene države sicer ne priznajo odgovornosti za vse napade, a poznavalci pravijo, da so edine, ki imajo takšne zmogljivosti. Pakistan sicer javno obsoja napade brezpilotnih letal na svojem ozemlju, vendar jih potihem odobrava, čeprav naj bi se trudil, da bi jih bilo manj. V napadih je umrlo veliko število civilistov, Američani pa jih izvajajo, saj naj bi se v tej regiji skrivali pripadniki Al Kajde in talibanov, ki so vpleteni v napade na sile Nata v Afganistanu.

Po poročanju lokalnih oblasti in medijev je v napadu domnevno kurdskih upornikov na jugovzhodu Turčije umrlo osem turških vojakov. Ni sicer potrjeno, za kakšen napad je šlo. Po nekaterih navedbah naj bi šlo za bombo oziroma mine, po drugih pa za napad iz zasede. Napad se je zgodil v provinci Hakari blizu turško-iraške meje. Prejšnji mesec je bilo v spopadu ubitih 13 turških vojakov in 7 kurdskih upornikov. Nedavno je turški premier Recep Tayyip Erdogan zagrozil z ostrejšim ukrepanjem proti kurdskim upornikom, češ da je Turčija izgubila potrpljenje. Od leta 1984, odkar traja kurdski boj za avtonomijo, je v nasilju umrlo že več kot 40.000 ljudi.

Ameriški podpredsednik Joe Biden je odpotoval na Kitajsko, kjer bodo pogovori po znižanju bonitetne ocene Združenih držav najverjetneje osredotočeni na gospodarstvo. Biden, ki ga je na Kitajsko povabil kitajski podpredsednik Xi Jinping, bo Pekingu razlagal podrobnosti varčevalnega načrta, ki ga je sprejel ameriški Kongres. Kitajski državni mediji so kritizirali Združene države glede zadolženosti in neodgovornosti ter jih pozvale, naj živijo v skladu s svojimi možnostmi. Biden bo tako Peking skušal prepričati, da administracija predsednika Obame še vedno nadzira ekonomsko politiko v luči omenjenega znižanja bonitetne ocene s strani agencije Standard's and Poors. Bidenov obisk je bil sicer dogovorjen že januarja, v petdnevnem potovanju po regiji pa bo obiskal še Japonsko in Mongolijo.

V Angliji se sla javnosti po zadoščenju zaradi nedavnih izgredov spreminja v konkretne kazni, ki jih odrejajo sodišča. Nekatere od njih so precej bizarne. BBC tako poroča o 23-letniku, ki je bil obsojen na šestmesečno zaporno kazen, ker je v neredih iz trgovine ukradel zaboj vode, vreden 3,5 funta. Neka mati dveh otrok je bila obsojena na pet mesecev zapora, ker je prejela kratke hlače, ki so bile pred tem ukradene iz neke trgovine. Tu pa je še nek 22-letnik, ki mu je sodnik dejal, da ga morda čaka zaporna kazen, ker je, kot je tudi sam priznal, ukradel dve kepici sladoleda. Najvišja izrečena kazen v povezavi z izgredi do sedaj pa je doletela Jordana Blackshawa, 21, in Perryja Sutcliffe-Keenana, 22 let, ki sta bila obsojena na 4 leta zapora zaradi pozivanja k izgredom na Facebooku, čeprav v njunih krajih do izgredov ni prišlo.

Medtem ko se konzervativna poslanka Margot James strinja z višino kazni, pa laburistični poslanec Paul Flynn opozarja, da gre za panične ukrepe vlade, s katerimi si želi povrniti priljubljenost. Pojavljajo se opozorila, da gre pri takšnih obsodbah bolj za maščevanje kot za pravico in da jih bo veliko romalo na pritožbeno sodišče, kjer bodo zavrnjene, vse to pa bo povzročilo še večje težave za sodišča in policijo. Ta je sicer do sedaj aretirala 1733 ljudi, njen cilj pa je doseči 3000 obsodb.

Vlada je na seji 20. julija do sprejema rebalansa državnega proračuna za leto 2011 sprejela ukrep začasnega zadržanja izvrševanja državnega proračuna. To pomeni, da imajo ministrstva, razen v nekaterih primerih, blokirane račune in ne prevzemajo obveznosti, čeprav so bile pogodbe z uporabniki proračunskih sredstev že podpisane. To konkretno pomeni, da recimo zavodi ali društva, ki imajo že podpisano pogodbo s kakšnim ministrstvom, obljubljenih sredstev ne bodo prejeli, kot je bilo dogovorjeno. Izjemni primeri, ki smo jih prej omenjali, pa so recimo nujna službena potovanja ali organizacija državniških obiskov, kjer je gostitelj predsednik vlade, države ali državnega zbora.

Na ministrstvo za kulturo smo tako naslovili vprašanje, kako bo blokada njihovega računa vplivala na spoštovanje pogodb, ki so z ministrstvom že podpisane, prejeli pa smo kratek in jedrnat odgovor, citiramo: „zaradi razlogov likvidnosti je možen zamik izplačil."

A varčevanje oziroma zadrževanje ne velja za spomenike. Vlada je tako na včerajšnji dopisni seji dala ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve soglasje k pričetku javnega natečaja za postavitev spomenika vsem žrtvam vojn. Spomenik naj bi stal na Kongresnem trgu. Koliko bo stala takšna nujnost v času vsesplošnega varčevanja, sprašujete? Za javni natečaj za pridobitev idejne rešitve bo v proračunu potrebno zagotoviti 200.000 evrov, naslednje leto pa bo za javno naročilo za dokončno realizacijo projekta potrebno zagotoviti dodatna sredstva v višini 300.000 evrov. Skupaj bo torej spomenik stal pol milijona evrov. Na urad vlade za komuniciranje smo naslovili vprašanje, zakaj je vlada podprla pričetek javnega natečaja za ta spomenik, a odgovora še nismo prejeli.

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je na dopoldanski novinarski konferenci predstavilo svoja stališča do reformnih predlogov sprememb organizacije zdravstva v dokumentu Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020, ki ga je vlada potrdila na seji 20. julija. Dokument, kot pravi vlada, pojasnjuje glavne usmeritve zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, med drugim se omenja redefinicija statusa zavarovancev, sprememba zavarovalnih osnov in stopenj za financiranje osnovne košarice zdravstvenih pravic in reorganizacijo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V dokumentu so zapisane tudi natančnejše opredelitve predlagane avtonomizacije javnih zdravstvenih zavodov ter ločitve javnega in zasebnega dela zdravstva, opisane so tudi spremenjene oblike nadzora ter združevanja v stanovske organizacije.

Govorili smo Julijano Bizjak Mlakar, soustanoviteljico gibanja in poslanko Socialnih demokratov ter jo prosili, naj predstavi stališča gibanja:

Kaj pa so slabosti zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena?