OFF NAPOVEDNIK

Vsakodnevno ugotavljamo, da aktualna svetovna gospodarsko-finančna kriza povzroča med ljudmi nove in nove osebne stiske, s katerimi se vse težje spoprijemajo na sprejemljiv način. Mnoge družbene deviacije, kot je na primer povečanje kriminalnih dejanj, so mnogi napovedovali že v začetnem obdobju krize, a očitno ni bilo mogoče storiti nič, da do njih ne bi prišlo.

V Sloveniji te dni ugotavljamo, da se je povečalo število oboroženih ropov, pri katerih tudi vedno pogosteje prihaja do streljanja oziroma do uporabe takšnega ali drugačnega orožja. S povsem drugačnim šokom pa se sooča prebivalstvo majhnega otoka v Pacifiškem oceanu, imenovanega Aitutaki. Na otoku je namreč prejšnji teden prišlo do sploh prvega bančnega ropa v njegovi zgodovini. Ropar je pobegnil z 200.000 novozelandskimi dolarji, ki so večinoma predstavljali prihranke lokalnega prebivalstva.

Policija, ki je preiskovala rop, je morala priti z otoka Rarotonga, kjer je tudi prestolnica Cookovih otokov, h katerim spada Aitutaki. Slednji šteje približno 2000 ljudi, velika večina med njimi pa je prepričana, da ropar ni eden izmed njih in tudi župan otoka je izrazil prepričanje, da rop tovrstne narave sploh ni mogel biti delo prebivalcev Aitutakija. Sumijo nekoga, ki se je vrnil iz tujine ali pa se je le kratek čas mudil na otoku in mu je bila znana slaba varnostna situacija na le-tem.

Ob tem lahko le zmajujemo z glavami ob spoznanju, kako globalizacija prodira v vse najmanjše in še nedotaknjene kotičke našega planeta in pri tem na žalost najprej pokaže svoje negativne aspekte.

Berete pa Off Program Radia Študent, ki se s krizami sooča vsak dan!

OFF PROGRAM

Zadnja protikorupcijska kampanja brazilske policije je med tamkajšnjimi najvišjimi politiki zahtevala novo žrtev. Zaradi domnevnega prejemanja podkupnin in koriščenja uslug podjetja, s katerim ima sicer vlada sklenjene posle, je odstopil minister za kmetijstvo Wagner Rossi. Rossi je tako že tretji minister v administraciji predsednice države Dilme Rouseff, ki je zaradi obtožb o skorumpiranosti moral spakirati kovčke. Od vlade, sicer imenovane pred osmimi meseci, se je najprej poslovil minister za promet Alfredo Nascimento, kateremu je sledil še minister za obrambo Nelson Jobim. Za nameček je sumljivo pridobljeno bogastvo odneslo še vodjo predsedničinega kabineta Antonia Paloccija, ki naj bi si brke omastil med ministrovanjem v vladi prejšnjega predsednika države Lule da Silve.

Turška vojaška letala so ponoči bombardirala 60 tarč na severu Iraka, kjer naj bi bila oporišča Kurdske delavske stranke, ki je prevzela odgovornost za sredin napad na jugovzhodu Turčije, v katerem je bilo ubitih devet turških vojakov. Iz generalštaba turške vojske so sporočili, da je bil napad na tarče v pokrajinah Kandil in Hakurk uspešen, vsa letala, ki so sodelovala v akciji, pa so se varno vrnila v domača oporišča. Turška vojska je pred tem pokrajino Kandil napadla tudi s topništvom. Turki dodajajo, da se bodo operacije tako na lastnih tleh kot v Iraku nadaljevale do izkoreninjenja Kurdske delavske stranke. Tokratni turški napadi na sever Iraka so bili sicer prvi v letošnjem letu.

Norveška javna televizija je ob sklicevanju na vojaške vire poročala, da naj bi norveški terorist Anders Behring Breivik, pripravljal še en bombni napad, ki bi bil večji od tistega v Oslu. Na njegovi kmetiji naj bi namreč našli doma izdelano bombo, ki tehta med tono in tono in pol in je pripravljena za uporabo. Norveška policija je navedbe televizije že zanikala, pri čemer je tiskovni predstavnik policije Roar Hanssen na Twitterju sporočil le, da so na kmetiji našli veliko modificiranega gnoja, ki je le sestavni del bombe in ne že uporabno eksplozivno telo.

Po besedah predstavnika španske policije so množične proteste pred prihodom papeža Benedikta XVI. včeraj zvečer v Madridu spremljali spopadi, v katerih je bilo enajst ljudi lažje ranjenih, policija pa je aretirala osem protestnikov. Protestov, h katerim je pozvalo več kot sto različnih skupin, se je udeležilo več tisoč ljudi. Razne skupine, ki so se demonstracij udeležile, očitajo Cerkvi različne stvari. A večino so jih razjezili na dobrih 50 milijonov evrov ocenjeni stroški šest dni trajajočih praznovanj ob letošnjih katoliških svetovnih dnevih mladih ter štiridnevnega obiska papeža v španski prestolnici. Čeprav Cerkev vztraja, da bodo okoli 80 odstotkov stroškov pokrili s prispevki okoli milijona mladih romarjev, preostanek pa z donacijami, tudi podjetij, kot je Coca Cola, nekateri ocenjujejo, da bodo stroške, ki bodo po njihovem dejansko dosegli kakih sto milijonov evrov, na koncu pokrili predvsem davkoplačevalci.

Češka je v luči finančne krize v evroobmočju prestavila odločitev o sprejetju evra. Kot je povedal češki premier Petr Nečas, je v tem trenutku nemogoče napovedati, kdaj bo Češka prešla v valutno območje evra. Ob tem je dodal, da so razmere bistveno drugačne, kot so bile leta 2003, ko se je država priključila Evropski uniji. Da je v tem momentu za relativno majhno in izvozno usmerjeno Češko bolje ostati pri nacionalni valuti, meni tudi tamkajšnji finančni minister, Miroslav Halousek.

Na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je začel ponovljen proces proti nekdanjemu kosovskemu premieru in nekdanjemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova, Ramušu Haradinaju, ter pripadnikoma Osvobodilne vojske Idrizu Balaju in Lahlu Brahimaju. Obtoženi so vojnih zločinov, ki naj bi jih zagrešili v letih 1998 in 1999 v taborišču Jablanica. Gre za prvi primer ponovljenega sojenja na haaškem sodišču. Le-to je Haradinaja in Balaja aprila 2008 na prvi stopnji oprostilo, Brahimija pa je obsodilo na šest let zapora. Pritožbeni svet sodišča je nato julija lani sprejel pritožbo tožilstva na oprostilno sodbo in odredil novo sojenje, češ da je bilo sojenje končano, preden so svoje izjave podale vse priče. Nekatere od njih naj bi bile namreč ustrahovane, zato niso želele pričati. Obtožnico proti trojici je haaško sodišče sicer oktobra lani skrčilo, tako da jih zdaj ne bremenijo več zločinov proti človečnosti, ampak le vojnih zločinov.

Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc je na novinarski konferenci predstavil letno poročilo za leto 2010, spregovoril pa je tudi o politični in verski nestrpnosti ter homofobiji v Sloveniji. Predlagal je ukrepe, ki bi jih država za zmanjševanje diskriminacije morala nujno sprejeti, kajti po njegovih besedah ne obstaja mehanizem, ki bi ta problem učinkovito reševal. Več o ukrepu nam je povedal Vernik Šetinc:



Eden ključnih problemov v Sloveniji je zanj tudi povečano število sovražnega govora, ki se je razbohotil predvsem pred sprejemanjem novega družinskega zakonika, še posebej pa ga podžiga napovedan referendum o omenjenem zakoniku. Vernik Šetinc pa opozarja na še dva pereča problema glede nestrpnosti:



Podatki ankete, ki jo je koprski zavod za zdravstveno varstvo med delavci, zaposlenimi pri podizvajalcih Luke Koper, opravil 5. avgusta, torej sredi stavke, kažejo, da le-ti delajo na mesec povprečno 257 ur in zaslužijo 720 evrov oziroma 2,80 evra na uro. Kar 73 odstotkov delavcev je navedlo, da trpijo za zdravstvenimi težavami, kljub temu pa kar 57 odstotkov vseh anketiranih sploh še ni bilo na bolniškem staležu. 62 odstotkov vprašanih delavcev se boji koristiti bolniški dopust, v prvi vrsti, ker ta ni plačan oziroma ker bi jim sicer grozila odpoved. Anketa je zajela 132 oseb moškega spola, pri čemer so dva anketiranca izločili, ker sta bila delavca zaposlena v Luki.

Pravosodni minister Aleš Zalar je potrdil, da se je za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, prijavil le en kandidat. Kot je dejal, gre za Jerneja Sekolca, podpredsednika londonskega sodišča za mednarodno arbitražo in člana stalnega arbitražnega sodišča s sedežem v Haagu. Ob tem je dodal, da je bila njegova prijava pravočasna in popolna, na osnovi te ugotovitve pa je danes predsedniku republike Danilu Türku že odstopil celotno dokumentacijo v nadaljnje odločanje. Napovedal je, da bo na vladi podprl kandidaturo Sekolca, pričakuje pa, da bodo enako storili tudi ostali člani vlade. Zalar pričakuje tudi, da bo državni zbor njegovo kandidaturo obravnaval že septembra.

Kot je navedel Zalar, se je Sekolčeva mednarodna kariera, ki traja že skoraj 30 let, začela leta 1982. Od takrat do leta 2001 je bil član sekretariata Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo, Unicitral. V letih od 2001 do 2008 je bil sekretar Uncitrala, v tem času pa je bil tudi direktor oddelka za mednarodno gospodarsko pravo v uradu Združenih narodov za pravne zadeve.