OFF NAPOVEDNIK

Medijsko močno napihnjena in zbanalizirana zgodba o pobegli bavarski kravi Yvonne se je srečno iztekla. Podobno kot pes Lassie iz znane filmske patetike se je tudi izgubljena krava vrnila. Res da ne povsem domov, na kmetijo v bližini bavarskega kraja Zangberg, od koder je pobegnila, pač pa na enega od pašnikov svojega lastnika pri kraju Unteralmsam bei Stefanskirchen, kjer se je pridružila manjši čredi.

Povsem vsakdanjo zgodbo o pobegu ene od članic kravje črede s kmetije so nemški mediji rumenih odtenkov pograbili, potem ko prebežnice niso uspeli najti kar tri mesece. Tabloid Bild je tako za lutajočo Yvone, ki je s kmetije pri Zangbergu  pobegnila pred klavcem, razpisal celo 10.000 evrov nagrade, oblasti pa so lovcem dovolile, da jo lahko v izjemnih in skrajnih okoliščinah celo ustrelijo. Medtem ko se je spretno skrivala in umikala ljudem, naj bi namreč povzročila precej škode in ogrožala promet.

Kravo Yvonne so pri kraju Unteralmsam uspešno identificirali, zdaj pa jo bodo premestili k novim lastnikom v zavetišče Gut Aiderbichl v bližini avstrijskega Salzburga. Zavetišče je kravo mlekarico kupilo kmalu po pobegu, s čimer naj bi ji omogočili miren pokoj do konca življenja.

Vi pa berete ne pobegli, a vsak dan vračajoči se OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Predsednik libijske Republikanske stranke za demokracijo Farag Abu Aleš je za hrvaški Večernji list zatrdil, da je de facto padli libijski voditelj Moamer Gadafi financiral lepo število vplivnih politikov iz zahodne Evrope, Združenih držav Amerike in območja bivše Jugoslavije. Gadafi naj bi tako med drugimi finančno podpiral francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, italijanskega premierja Siliva Berlusconija in ameriškega diplomata Davida Welcha. Med vojnami na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in na Kosovu je Gadafi po Abu Aleševih zatrdilih financiral tudi režim nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića, ki naj bi mu bil dolžan uslugo iz časa islamističnih uporov v Libiji v 90. letih. Takrat naj bi srbski vožd v Libijo poslal pilote, ki so na upornike metali bojne strupe. Gadafi pa naj ne bi zaobšel niti nekdanjega hrvaškega predsednika Stipeta Mesića, ki naj bi mu finančno pomagal pri njegovi predsedniški kampanji. Mesić, ki je libijskega diktatorja podpiral do zadnjega, je abu Aleševe navedbe že zanikal. Abu Aleš se je pri obtožbah na Gadafijev račun sicer skliceval na dokumente, ki naj bi jih našli v poslopju libijske obveščevalne službe v Tripolisu.

Turčija je nekaj ur pred napovedano objavo poročila Združenih narodov o lanskem izraelskem napadu na humanitarno flotiljo za blokirano Gazo, v katerem je bilo ubitih devet turških aktivistov, napovedala izgon izraelskega veleposlanika iz države. Po besedah turškega zunanjega ministra Ahmeta Davutogluja so nekateri zaključki iz poročila, do katerih je predčasno prišel in jih objavil ameriški časnik New York Times, nesprejemljivi. Po zaključkih, objavljenih v časniku, naj bi poročilo Združenih narodov Izrael obsodilo zaradi prekomerne uporabe sile pri tem, ko so prestregli ladjevje na poti v blokirano Gazo. Poročilo pa naj bi ob tem, kar je posebej čudno, izraelsko blokado Gaze videlo kot povsem legalno in primerno. Turške oblasti so ob izgonu izraelskega ambasadorja napovedale tudi siceršnjo zamrznitev odnosov. Ankaro bo v Izraelu zastopal samo drugi sekretar, Turčija pa bo z Izraelom prekinila tudi vse vojaške dogovore. Turčija od Izraela za brutalno posredovanje pričakuje opravičilo, kar pa je slednji že zavrnil.

Novi japonski premier Jošihiko Noda je predstavil svojo vladno ekipo, v kateri sta medijsko zanimanje vzbudila predvsem novi finančni in zunanji minister. Oba na ministrski položaj stopata v za japonske politične razmere precej rosnih poznih 40. letih. 49-letni Jon Azumi, ki je postal finančni minister, je v politiko prišel neposredno iz novinarskih vrst, saj je pred tem delal na japonski televiziji NHK. Kot finančnega ministra ga čaka težavna naloga zaščititi japonsko gospodarstvo zaradi močnega jena, ob tem pa se bo moral spopasti tudi z naraščajočim javnim dolgom. Vodstvo japonske diplomacije je pod Nodo prevzel 47-letni Koičiro Gema, ki je bil v odhajajoči vladi sekretar za narodno politiko, kot zunanji minister pa se bo moral soočiti z ozemeljskimi spori Japonske s Kitajsko in Rusijo. Nova vlada naj bi pod cesarjem Akihitom zaprisegla še tekom dneva. Premier Jošihiko Noda je položaj sicer zasedel v torek, potem ko je predhodnik Naoto Kan po 14 mesecih odstopil s položaja.

Manj kot teden dni po orkanu Irene, ki je po vzhodni obali Združenih držav Amerike pustošil minuli vikend, so v zvezni državi Louisiana pred približujočim se novim viharjem razglasili izredne razmere. Čeprav naj bi bil vihar Katia, s središčem 360 kilometrov južno od ustja Misisipija, po napovedih ameriških vremenoslovcev predaleč, da bi pustošil po ameriškem kopnem, so se oblasti v Louisiani kljub temu odločile pripraviti na najhujše in pozvale prebivalce, naj se zavarujejo. Ukrepale so tudi že naftne družbe, ki iz naftnih ploščadi v Mehiškem zalivu evakuirajo svoje delavce. Vihar Katia se sicer Združenim državam približujem ravno v času, ko je predsednik Barack Obama za nedeljo napovedal obisk poplavljenih območij v zvezni državi New Jersey, ki jih je minuli vikend prizadel prvi letošnji orkan Irene. O Katii, Irene in ostalem aktualnem dogajanju onkraj luže pa tudi tokrat naša poročevalka Lidija Poljaček.



V Mehiki so našli trupli umorjene ustanoviteljice politične revije Contraliena  Marcele Yarce in svobodne novinarke Rocie Gonzalez. Njuni trupli je v parku El Mirador v revni četrti mehiške prestolnice Ciudad de Mexico, Iztapalapa , našel neki tekač, kasnejša preiskava pa je pokazala znake nasilne smrti. Na vratovih obeh trupel so bile vidne sledi davljenja, roke umorjenih pa so bile zvezane za njunimi hrbti. Motiv za umor oblasti še iščejo. Mehiška komisija za človekove pravice je ob tem navedla, da gre za že 71. in 72. novinarsko žrtev v državi po letu 2000.

Kosovo in Srbija obnavljata neposredni dialog, ki sta ga pod okriljem Evropske unije vzpostavili pred približno pol leta, julija pa zaradi napetosti na severu Kosova prekinili. Predstavniki Prištine in Beograda se bodo pogovarjali o carinskih pečatih, telekomunikaciji, katastru, energetiki in diplomah, ne pa tudi o vročem vprašanju severa Kosova. Po besedah vodje srbskih pogajalcev s Prištino Borislava Stefanovića bi vprašanje tamkajšnjih institucij in ureditve prometa na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak lahko prišlo na dnevni red v prihodnje. V zadnjem, petem krogu sta strani sicer dosegli prve dogovore od začetka dialoga. Gre za dogovore o svobodi gibanja, matičnih knjigah in medsebojnem priznavanju univerzitetnih diplom.

S počitnic so se vrnili tudi poslanci, ki na prvi popočitniški izredni seji obravnavajo zahtevo poslancev SD, LDS, Zares, DeSUS in nepovezanih poslancev za ustavno presojo referenduma o družinskem zakoniku. Vlagatelji zahteve skušajo na izredni seji, še enem opozicijskem festivalu nestrpnosti in populizma, zagovornike referenduma prepričati, da bi z njim lahko nastale protiustavne posledice. Po mnenju predlagateljev državni zbor, če se družinski zakonik ne uveljavi, ne bo izpolnil obveznosti, ki mu jih je naložilo ustavno sodišče. Nasprotniki zakona so podpise za referendum začeli zbirati včeraj, prvi dan pa so jih po lastnih navedbah zbrali okoli 10.000.

Državni zbor bo popoldne odločal tudi o novem predsedniku parlamenta. Podporo kandidatu Ljubo Germiču so napovedali v vseh poslanskih skupinah, z izjemo SDS.

Vladni svet za trajnostni razvoj je na drugi seji obravnaval osnutek predloga Nacionalnega energetskega programa za obdobje do leta 2013. Člani sveta so ugotovili, da so cilji nacionalnega energetskega programa naravnani v nizkoogljično družbo, kljub temu pa so imeli nekatere pripombe in priporočila. Ko gre za jedrsko energijo, člani sveta menijo, da je za ocene o drugi jedrski elektrarni v Sloveniji prezgodaj in da je obnova obstoječe strokovno ne dovolj argumentirana. Pri najbolj vročem energetskem vprašanju, vprašanju šestega bloka Termo elektrarne Šoštanj pa svet po besedah predsednice Lučke Kajfež Bogataj ocenjuje...:



Kajfež-Bogatajevo smo vprašali, kolikšna je možnost, da bo vlada upoštevala njihove pripombe, potem ko se je javno večkrat odločno zavzela za gradnjo šestega bloka šoštanjske termoelektrarne.



OFF je pripravil Nejc Marcen.