Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Submotion Orchestra!!! (1894 bralcev)
Ponedeljek, 5. 9. 2011
Peter Cimpric



V soboto smo v Šiški prisluhnili mladi angleški zasedbi Submotion orchestra, ki je svojo dub pop mešanico servirala tako precizno in previdno, da izkušnja ni presegla poslušanja v domačem fotelju. Kakor v kinu, tudi na koncertu predvidljivost ni vrednota, in zgolj vrhunska produkcija ne zagotavlja vrhunskega produkta ... (v celoti!)

SUBMOTION ORCHESTRA, 3. 9. 2011, Kino Šiška, Ljubljana

* V soboto je v Kinu Šiška prvič pri nas nastopila britanska zasedba Submotion orchestra. Bend, ki je nastal leta 2009, je letos poleti izdal prvenec z naslovom »Finest hour«. Čeprav je album precej popovska zmes dubstepa, acid jazza in soula, ponuja nekaj prav posrečenih trenutkov in svežih prijemov. Poleg opiranja na dubstep album najbolj opredeljujeta dovršenost in perfekcionizem v produkciji. O zasedbi je bilo pred koncertom slišati in brati navdušene komentarje, da znajo glasbo z albuma vrhunsko poustvarjati na odru. Če lahko govorimo o glasbi kot obrti, je kakovost izvedbe gotovo pomemben element, vseeno pa smo z ozirom na album upali, da bo koncert manj spoliran in bolj živ, četudi na račun kakšne nepopolnosti.

Žal Submotion orchestra v tem pogledu niso presenetili. Izvedba je do potankosti sledila zapisu na albumu in tako izpadla prav sintetično, čeprav je bila glasba v celoti odigrana na inštrumente, brez vnaprej pripravljenih matric. Še najbolj pristno so zvenele močnejše, dubovske bas linije. Edini strunar v bendu jih je poganjal z vsem telesom, tako da je deloval malce bolj doživeto - vsaj v primerjavi s preostalimi nastopajočimi. Brezhiben vokal pevke Ruby Wood je zelo hitro postal dolgočasen, saj se je že po nekaj komadih pokazalo, da je njegova izraznost omejena na soulovsko blaženo šepetanje in pretirano čustveno vzdihovanje. Njene melodije so večinoma neizrazite in generične, tako da v kombinaciji s kvazi-boemsko razvlečeno, dušeno trobento in sinkopiranimi nujazzovskimi klaviaturami tvorijo lahkotno urbano glasbo, idealno za hotelska preddverja in dvigala. Kakor ostali sta tudi bobnar in tolkalec svoje delo opravila brez napak, vendar rutinsko in brez presežkov. Vnaprej posnete ritmične podlage, ob katerih na večini koncertov pogrešamo živega bobnarja, bi tokrat lahko služile skoraj enakovredno. Stalni član zasedbe je tudi tonski tehnik, ki se mu lahko zahvalimo za odličen zvok, njegovi posegi z efekti pa so bili vse preveč predvidljivi in klišejski. Vsak verz se je na primer zaključil z značilnim dubovskim delayem.

Tako je tudi kocert kot celota učinkoval monotono, linearno. Skladbe so si bile po večini zelo podobne, le nekaj jih je izstopalo po zanimivejših ritmih, ki pa zaradi hermetičnosti zasedbe niso prišli do izraza. Vzdušje je nekakšen vrhunec dosegalo v treh ali štirih odsekih, kjer se je pevka umaknila, inštrumentalni del pa je postal glasnejši in bolj razbijaški. Tisti obiskovalci, ki so si želeli predvsem plesa, so bili takrat pač najbolj zadovoljni. Vendar ti najbrž ne bi bili nič manj zadovoljni, če bi jim muziko vrtel kakšen DJ. Za tiste, ki so od živega benda pričakovali kaj življenja, pa je bila izkušnja precej mlačna. Kot se je tudi v Šiški že pokazalo, na primer na koncertu Jazzanove ali Easy star all stars, obvladovanje inštrumentov, do potankosti izdelani aranžmaji in mešanica klišejev iz različnih glasbenih žanrov pač ne zadostujejo za dober koncert. Za to je potrebne tudi nekaj osebne vpletenosti, spontanosti in kreativnosti.

Na koncertu zasedbe Submotion orchestra se je v Kinu Šiška urbano zibal Peter Cimprič.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Submotion Orchestra!!!
Andrej Bohinc [06/10/2011]

Oprosti Peter, ampak tole je precejšen zmazek od recenzije. Par dejstev, ki sem jih opazil sam, kot muskonter in se nekako ne skladajo z napisanim.. Komadi na koncertu so bili precej različni od komadov na plati. Logično je, da osnova ostaja ista, da je vodilna melodika nespremenjena in da so določeni loopi taki kakršni pač so, ampak če so se ti zdele izvedbe enake kot na studijskem izdelku, ti svetujem pregled pri otoralingologu. Ruby Wood je svoj posel opravila izjemno. Dejstvo je, da muzika kot taka ne predvideva nekih izjemnih razponov, nekih pretiranih triolnih poigravanj in kakšnih blaznih čustvenih izlivov. Vse to je njen vokal ponudil, ampak v resnično majhnih flaškah. In dejstvo je tudi, da je ta, recimo temu pretežno linearna struktura, povsem v skladu z zvokom benda in bi vse drugo zvenelo preveč drugače. Kvaziboemska razvlečena, dušena trobenta je čudovit opis nepoznavanja zvoka, strukture in groova komadov. Ne vem sicer v kakšnem elementu si Peter bil, ampak bi morda razložil, kaj bi pričakoval od trobentača v takem bendu. Morda kakšno bolj impro seanso, ki bi v temelje pokvarila strukturo in flow komadov? morda bolj popiš odprto piskanje, ki bi najbrž tanko linijo med sladkim in sladkorno prestopila? Trobenta, včasih (pri)dušena, včasih odprta, je bil izjemen flowmejker, brez katere bi se izgubil doberšen del atmosfere, ki jo sledi bend. Priporočam ti, da malce razširiš srce in odpreš ušesa in za razliko razumeš. Ker če ti je tole zvenelo za v dvigalo ali hotelsko preddverje si res precej zaprt. Tolkalec svojega dela ni opravil brez napak. Bil je morda edini, ki je parkrat malenkost rezal ritmikom in malo lovil. Po koncertu sem izvedel, da je monitoring v spodnji dvorani KŠ zelo omejen in je to najbrž razlog za te malenkostne izpade. Morda pa tudi ne. Bobnar pa je bil povsem druga zgodba. Bil je izreden del benda in da napišeš, da je vseeno če bi poslušali matrico, ki si jo najbrž preslišal, ker določene posnete linije so služile za podporo. Ne vem, kaj bi na to rekel. Kot tudi ne vem kaj bi rekel na klišejskost in predvidljivost efektiranja. Paleta dilejev na različnih mestih v strukturi in poigravanje s temi odmevi za tvorjenje novih harmonij je lahko vse prej kot klišejska in predvidljiva. Če pa si slišal samo delay, pa razumem tvoje razočaranje. Ne vem sicer, Peter, na kakšne koncerte hodiš in kakšno musko digaš, ampak če se ti je zdel koncert monoton, ti svetujem, da malce več poslušaš morda od novega jazza do elektronike. Ti bo vsekakor koristilo pri prepoznavanju fines, divergentnosti zvoka in ritmike v teh bolj 'monotonih' žanrih. Zelo zanimivo pa je tudi, da ti koncert postane bolj zanimiv, ko se pevka umakne in se forma nagne globoko proti polju dubstepa, kar na koncu obsodiš, da je vseeno, če bi poslušali dja, o taterih predvidevam tudi nimaš kar pretirano pozitivnega povedati. Menim, da so glavni problemi tvojega obiska koncerta trije. Prvič je slabo poznavanje zvoka, ritmike, žanerske raznolikosti in še česa, kar se neposredno dotika glasbe. Drugo je očitno tvoje pričakovanje, da namesto Submotion poslušaš Upmotion in tretje. No, to pa si odgovori sam, ko si boš še enkrat prebral svojo recenzijo.
odgovori >>

    Re: Submotion Orchestra!!!
    peter [08/10/2011]
    Hvala za komentar Andrej. Recenzija res ni kakšen presežek, ampak napisal sem tako, kot sem mislil. Glasbo pač slišimo vsak posvoje - ti slišiš paleto delayev, jaz pa obrabljen kliše ("tvorjenje novih harmonij"?!). Strinjam se, da je trobenta naredila ambient, ampak tebi se je očitno zdel prepričljiv. Ruby je po tvoje posel opravila izjemno, mene pa moti, ko glasbeniki zgolj opravljajo posel. ...ta debata nima konca in zato najbrž ne rabi niti začetka. Če skušam biti konstruktivnejši: priznam napako, ki mi jo je utemeljeno očital eden od sodelavcev, in sicer, da so bila zgrešena že moja (ne)pričakovanja - najbrž bi bilo res bolje, če bi pričakoval DJa in v recenziji pohvalil to, da so igrali na "taprave" inštrumente.
    odgovori >>

      Re: Submotion Orchestra!!!
      Andrej Bohinc [26/10/2011]
      saj morda je to problem. ko slišimo po svoje in degradiramo odličen bend v winamp plejlisto. miksali pač niso....
      odgovori >>