Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
(2920 bralcev)
Sreda, 24. 12. 2003
cigor



... ustavno sodišče zavrglo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih...
...še kravam se v Ameriki zmeša...
...privatizacijski dogovori o razdelitvi sudanskih bogastev se ob pomoči Velikega brata bližajo koncu...

Dragi zbrani! Ob koncu adventa, na sam preddan adventnega večera, naj proslavimo eno in edino resnico o Vsemogočnem. Slavimo torej rojstvo njegovega edinega sina, Izbranega. Po islamski verziji je to sicer Maghdi, pričakovani. Paruzijo ali njegov ponovni prihod slavijo vse tri strani Abrahamove veje, pa naj na koncu obvelja resnica Tore, evangelijev ali nemara celo ona, zapisana v surah, Bog nas obvarji(!).

Zadnji dan adventa se namreč povezuje z dvema dogodkoma, Kristusovim rojstvom in paruzijo, ponovnim prihodom Odrešenika. Ko pride, bo odpravil vse neenakosti. Dela ne bo malo, a ko pride odrešitev, bomo odrešeni prav vsega. In zagotovo prihaja: samo poglejte usihajočega Wojtylo, dobrodušnega Poljaka. Vse medijske hiše imajo kamere usmerjene na vrata bazilike na trgu Svetega Petra. Čeprav je Janez Pavel II. seznam aktivnosti pridno oklestil na goli minimum, bo danes daroval spet eno v vrsti momljajoče nerazumljivih polnočnic.

Znan je že tudi njegov naslednik. Prihaja Jezus Nazaretski, ki bo združil čredice Gospodove in jih odrešil kresanja podplatov po naši s črnim zlatom vse manj bogati, s pragozdi vse manj poraščeni zemlji.
Pred paruzijo pa bo svojo poslednjo mašo daroval tudi slovenski metropolit, kajti tudi njemu pri poslednji sodbi ne bo prizaneseno:
/////////////////////////////////////////////////////////

Poslušate z vero prepojeni Off program Radia študent!

Iztekajoče se leto gospodovo pa je kar uspešno pometlo po aktualno politični sceni. Umrl je Jože Pučnik, ustanovitelj Demosa, častni SDS-ovec ter soavtor legendarne 57. številke Nove revije. Njemu ob bok stopa slovenska kuharska bestsellerka sestra Vendelina. Čeprav jo je Gospod namislil že daljnjega leta 1916, si marljiva kuharica slave ni pridobila skozi katero od brezštevilnih umazanih marketinških strategij. Zanjo je vse naredila domača moka in Gospodova volja.

Po skrbno pripravljenem odhodu je nekje v Clevelandu škripnil Baba. A še prej je Baku, azerbejdžansko prestolnico, priskrbel svojemu juniorju. Nepotizem par excellence »nerazvitih divjakov« ob Bajkalskem jezeru. Gajdar Alijev ni nič boljši od ata Busha. Vrline obeh juniorjev pa bomo lahko primerjali tudi ob naslednjem adventu.

Škripalo je tudi na Balkanu. Vsaj kar se tega tiče je bilo tole verjetno eno bolj odmevnih let. Odšli so, sicer kronološko ne ravno v tem sosledju: očarljivi in karizmatični vojni zločinec Alija Izetbegovič, včasih omenjen tudi kot predsednik BiH, manj priljubljeni general Janko Bobetko, ki je hrvaški vladi s svojo smrtjo naredil levjo uslugo, saj je z neodhodom v Haag povzročal nemalo razprtij v državnih vrhovih, in, vsekakor nenazadnje, srbski premier Zoran Đinđič.

Evropska unija je pokojninsko reformo poleti vzela bolj resno kot naši veljaki: Francozi so se med vročinskim udarom znebili slabih 15.000-ih odvečnežev, sosedje Italijani zgolj 4.000.

Na Črni celini je umrl nekdanji boksarski prvak, ki bo zaradi svoje trde roke in krutosti gotovo krasil zgodovinske anale. Idi Amin - Dada, največji od Ugandcev, je glave svojih političnih nasprotnikov hranil kar v hladilnikih svoje palače.

Vsekakor z malce pristnejšo grenkobo v ustih se bomo spomnjali odhoda naslednjih velikih: magične pevke Nine Simone, Johnnyja Casha, legende Holywooda Elija Kazana, pa Gregoryja Pecka in Kathie Hepburn, nepogrešljivega mačota Charlesa Bronsona ter Leni Riefenstahl, brez katere svet ne bi spoznal moči očesa na drugi strani objektiva.

Doma pa bomo še kar nekaj časa rapredali o objektivnosti presoje ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o tako imenovanem tehničnem zakonu o izbrisanih. In to z utemeljitvijo, da je državni zbor zamudil sedemdnevni rok, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ugotovili so, da morebitna zavrnitev zakona na naknadnem zakonodajnem referendumu ne bi povzročila tako hudih protiustavnih posledic, ki bi narekovale odločanje o prepozno vloženi zahtevi državnega zbora.

V nebo vpijoče zavlačevanje razrešitve problematike po odločbi sodišča ni mogoče, saj je bilo državnemu zboru že naloženo, da naj jo v najkrajšem možnem času izvrši, temu pa se v domnevno pravni državi ni moč izogniti niti z naknadnim zakonodajnim referendumom na v bistvu povsem nepotreben tehnični zakon o izbrisanih.

Strasti se v delu sveta, ki sloni na krščanski tradiciji, pred koncem leta Gospodovega ne mislijo razplamteti. Kljub temu da so iz ZDA sporočili, da so našli svojo prvo noro kravo, se BSE-ja vajena Evropa zaenkrat odziva s »preučevanjem položaja«. Tako delamo uslugo tistemu narodu, ki je malodane pokopal evropsko jeklarsko industrijo z izredno gesto bušionalističnega protekcionizma.

/////////////////////////////////////////////////////////

Tudi v Sudanu se bodo stvari kot kaže zgladile. Morda na podoben način, kakor so se strasti pomirile v Zahodni Sahari pred četrt stoletja, ko je z minerali prepredeno državo zasedel Američanom bližnji Maroko. Kdo je glavni trgovinski partner monarhičnega sistema, počivajočega na severozahodnem delu Magreba, ni potrebno posebej omenjati. Strici onkraj luže se namreč močno zavzemajo tako za mir in demokracijo kakor tudi za pravično delitev vsega, kar jim pripada. Za konec najdaljše državljanske vojne, ki je od leta 1983 terjala poldrugi milijon Jezusovih, Mohamedovih ter poganskih ovac, je odgovoren dogovor o razdelitvi prihodkov od nafte.

Čez deset let, tako vsaj menijo eminentni analitiki, bo otomanski imperij dokončno potonil v zgolj lep spomin. 2014-ega naj bi se Turčija pridružila naši bodoči evropski federaciji. Z idejo turške pridružitve Evropski uniji se strinja kar 74 odstotkov anketiranih Carigrajčanov, res pa je tudi, da si predstavo Evropske unije kot »krščanskega kluba« še vedno deli kar 40 odstotkov vprašanih.

Kakor ZDA je te dni tudi Italijo zajela čisto sveža teroristična mrzlica. Tuje obveščevalne službe so I
Italijane opozorile na morebiten napad na Silvija. Pripravljala naj bi ga dva Somalijca. Sicer pa je o zdrahah polni Italiji spregovorila čisto naša rimljanka Eva Kobe:
/////////////////////////////////////////////////////////

Pa Bog z vami!


Komentarji
komentiraj >>