Jedrnat naslov zbornika povzema široko paleto aktualnih zagat v zvezi s preživetjem tiskane knjige v dobi »brezpapirnih« digitalnih tehnologij. V času hitrega pretoka znanja in informacij se zdi knjiga poslednji medij, ki se bo zagotovo še nekaj časa uspešno izogibal lastnemu digitalnemu »potopu«.
Knjiga s precej prozaičnim, celo monumentalno zvenečim naslovom je dvojezični zbornik transkriptov pogovorov in dveh tekstov, ki so nastali lansko jesen v okviru istoimenskih francosko-slovenskih srečanj v Cankarjevem domu in v organizaciji Francoskega inštituta Charles Nodier ter s podporo institucije CulturesFrance.
Dogodek, ki je potekal v okviru Svetovne prestolnice knjige, je bil impresiven že zaradi širokega nabora poklicnih profilov trinajstih gostov iz obeh držav: založnikov, knjižničarjev, pisateljev, blogerjev, kritikov, filozofov, zgodovinarja in dveh pesnikov. Skupni imenovalec sodelujočih na debatah je bilo vprašanje prihodnosti knjige ali natančneje: življenje knjige in njenih ustvarjalcev v digitalnem okolju.
Jedrnat naslov zbornika povzema široko paleto aktualnih zagat v zvezi s preživetjem tiskane knjige v dobi »brezpapirnih« digitalnih tehnologij. V času hitrega pretoka znanja in informacij se zdi knjiga poslednji medij, ki se bo zagotovo še nekaj časa uspešno izogibal lastnemu digitalnemu »potopu«.
V uvodnem nagovoru urednika Ali moramo pokopati Gutenberga? so izpostavljeni dilemi in strahova današnjih bralcev glede knjig v prihodnosti: strahovi klasičnih bralcev, ki jim knjiga predstavlja fetiš, in modernih bralcev, ki posegajo tudi po knjigah v digitalnem zapisu. V uvodu nastavljena tradicionalna ideološka nasprotja se ob branju zanimivih razprav z različnimi profili ustvarjalcev in bralcev knjig kmalu razkrijejo kot nezadostna, celo paradoksalna. Le zakaj?
Iz pogovora dveh pisateljev ̶ Jean-Philippa Toussainta in Mihe Mazzinija ̶ o vlogi spletnih strani kmalu postanejo razvidne prednosti in omejitve takšnega »onlajn« življenja pisateljev. Poleg neposrednejšega stika z bralci pisateljevih del je internet lahko varljivo orodje in, kot se zdi, še najmanj koristi prav avtorjem in tudi bralcem, ki daljše tekste na računalniku le s težavo prebirajo. Mazzini omeni nove trende založništva v ZDA in skrajnosti, do katerih privede kriza v založništvu. Tradicionalne naloge založnika, kot je promocija avtorja in njegovega dela, naj bi po novem opravljal avtor sam. Prenos socializacije avtorskih del na avtorje same postavi v novo luč založnike. Jih v dobi interneta in elektronske knjige sploh še potrebujemo? Zaključek obeh se zdi manj usoden, oba pisatelja namreč vidita prihodnost v preusmeritvi bralcev v oba medija: elektronske knjige in papirnate izdaje.
Zanimivo in polemično je poglavje o digitalizaciji knjižničnih fondov. V njem naletimo na paradoks množične digitalizacije gradiv, ki sčasoma v procesih hrambe postajajo vedno bolj nedostopna. Bruno Racine, predsednik Narodne knjižnice Francije, opozori na privatizacijo digitalizacije javnih gradiv, predvsem s primeri iz ZDA, ter svari pred časi, ko bomo nemara pozabili na interese javnega dostopa do gradiva, rešenega bremen avtorskih pravic. Glede na omenjene trende in dileme iz uvoda zbornika je paradoks knjižnic, predvsem v obravnavi hrambe digitalnega gradiva, toliko večji.
Kot omenja Mateja Komel Snoj, ravnateljica NUK-a, zakon o obveznem izvodu ne upošteva ali zaenkrat ne predvideva obveznega izvoda v digitalni obliki. Mar omenjene zakonske določbe posredno dovoljujejo, da so knjižna gradiva v elektronski obliki izvzeta iz ohranjanja kulturne dediščine in s tem po eni strani prepuščajo hrambo in digitalizacijo zasebnim iniciativam ter po drugi strani knjižnicam nalagajo dvojno delo, ko tiskane izdaje ponovno digitalizirajo same? Snojeva kot izjemo omenja knjižnice iz Norveške. Te namreč sprejemajo tudi pdf izdaje, a so za branje in ogled dostopne le v prostorih knjižnice. Zdi se, da se z razvojem digitalnega zapisa knjižnice vse bolj spreminjajo v arhive.
V poglavju Ali sta knjiga in digitalni svet obsojena na medsebojno izključitev? o tektonskih premikih v proizvodnem in bralnem procesu spregovori zgodovinar Roger Chartier: »Kaj je knjiga? Medsebojno dosleden in enoten diskurz ali pa antologija citatov in odlomkov?« Spremembe bralne in pisne kulture ilustrira s preselitvijo teksta z zvitkov na kodeks v prvih stoletjih krščanstva, kar je omogočalo lažje branje, oštevilčenje strani in izdelavo kazala. Današnja dilema po Chartierju predstavlja odnos med odlomkom in celoto. Novonastali odnos omogoča nove načine branja ̶ prekinjeno ali razčlenjeno ̶ ter spodkopavanje kategorij, ki vladajo med besedili in odlomki. Zgleden primer za Chartierjev zgodovinski vpogled sta orodji, semantični wiki in bookie, ki omogočata nove načine branja ter možnost skupinskega pisanja.
Z digitalizacijo avtorsko zaščitene in nezaščitene tiskane knjižne produkcije podjetje iz Kalifornije z zasebno prilastitvijo družbene dediščine že predstavlja obstoječo grožnjo. Usoda dotičnega in koristnega zbornika podlega malce drugačni grožnji: vsled varčevanju ali premajhnim finančnim vložkom je bil izdan v zgolj butičnih 250 tiskanih izvodih, medtem ko si ga v nizkostroškovni, pdf obliki lahko kadarkoli prosto naložimo na svoj računalnik s spletne strani inštituta. Tiskane izdaje zbornika, na voljo v splošnih knjižnicah, so tako za javnost posledično omejene na majhen vzorec v dveh največjih mestih v Sloveniji.
Ko gre za interese javnega dostopa knjižne produkcije, je trenutna dilema med papirjem in diskom za bralca navidezno podobna odločitvi med avtom na bencin ali dizel. Očitno bo za bralce in avtorje izbira postala usodnejša, ko ne bo več tiskanih izdaj, diske pa bomo polnili le še s protiplačilom ali si jih ogledovali in prebirali v prostorih knjižnic.
Strani elektronske knjige je poslinil Dare Pejić.
Komentarji
komentiraj >> cw cbd oil togrq
bobVokgoowernub [08/12/2018]
https://cbdoilamericano.com/# cbd cream for pain
[url=https://cbdoilamericano.com/#]cbd oil canada[/url]
cbd oil vape
odgovori >>
cbd oil for sale walmart lfevh
bobVokgoowernub [02/12/2018]
[url=https://cbdoilamericano.com/]hemp oil cbd[/url]
odgovori >>
smtxbiek
JaneDeepe [02/12/2018]
[url=https://isotretinoin.ooo/]isotretinoin price at walmart[/url]
odgovori >>
what is cbd oil benefits foect
bobVokgoowernub [30/11/2018]
cbd oil uk | cbd oil at walmart | [url=https://cbdoilamericano.com/]lazarus cbd oil[/url]
odgovori >>
cbd isolate uxaaz
bobVokgoowernub [28/11/2018]
cbd oil benefits cbd oil for sale walmart | where to buy cbd cream for pain | [url=https://cbdoilamericano.com/]cbd oil florida[/url] [url=https://cbdoilamericano.com/]cbd salve[/url]
odgovori >>