Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PATRIA IN SMRT! (1071 bralcev)
Torek, 13. 9. 2011
Lan



Kaj je v tej državi pomembno? Patria? Košarka? Zaupnica vladi? Nogomet? Omenjene hipne postavke iz javnega prostora ne morejo in smejo izrivati premislekov o temeljnih družbeno-dinamičnih procesih ter strukturah jutrišnjega in pojutrišnjega dne. Socialna država je med iniciacijskimi cilji posameznika osredinila delo. Nanj so vezane zgodnja vzgoja, pretežno usmerjeno izobraževanje in končni prehod na trg dela. Delovna kariera je bolj in bolj predpogoj za življenje v postmoderni družbi; je njen ključni člen.

Kaj je v tej državi pomembno? Patria? Košarka? Zaupnica vladi? Nogomet? Omenjene hipne postavke iz javnega prostora ne morejo in smejo izrivati premislekov o temeljnih družbeno-dinamičnih procesih ter strukturah jutrišnjega in pojutrišnjega dne.

Socialna država je med iniciacijskimi cilji posameznika osredinila delo. Nanj so vezane zgodnja vzgoja, pretežno usmerjeno izobraževanje in končni prehod na trg dela. Delovna kariera je bolj in bolj predpogoj za življenje v postmoderni družbi; je njen ključni člen. Za osamosvojitev od staršev, ureditev stanovanjskega vprašanja, oblikovanje ter vzdrževanje družine, upokojitev in zapuščino. V okviru socialne države se praviloma zagotavljajo pogoji za uresničevanje univerzalnih pravic - do pokojnine, dostopnega zdravstva, izobraževanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, kvalitetnega prostega časa - in pravic tistih, ki v delovnem okolju za njihovo uresničevanje ne morejo prispevati.

Eden od stebrov zagotavljanja mehanizmov socialne države so prispevki, ki izvirajo iz plačanega dela. V zadnjih letih je pojem plačanega dela potreben konkretizacije. Eden od stebrov zagotavljanja mehanizmov socialne države so prispevki zaposlenih, ki izvirajo iz rednega dela za nedoločen čas, vključujejo pa pogodbene obveznosti delodajalca po odvajanju prispevkov za sistem socialne zaščite. Osnovno, neto plačilo pa naj bi vsaj v teoriji zadoščalo za dostojno življenje. In, da ne pozabimo, potrošnjo, kot temeljnega generatorja tržno naravnanega gospodarstva.

V novejšem času je dostop do dela, kot ga pozna tako imenovan razviti svet, ki posamezniku omogoča dostojno življenje IN participacijo v skupno dobro, oviran. Temeljni oviri pri njegovem zagotavljanju sta neugodna demografska slika in spridena globalna konkurenca, v kateri bogatejši del sveta dokaj lagodno živi na račun cenenih in nedorečenih plačnih razmerij v revnejšem delu.
V pogojih globalne konkurence je socialna varnost postala strošek, ki je dražil proizvode in storitve. Enake proizvode in storitve, ki jih tako imenovani razvijajoči svet, brez socialno-varstvene tradicije, ponuja bistveno ceneje.

Cena proizvodov in storitev v “razvitem svetu” vključuje tudi solidarnostno zagotavljanje in vzdrževanje sklada za tiste, ki so proizvajali ali bili storilni pred nami. Države z razvitim socialnovarstvenim sistemom pa so se znašle v demografski zanki. Število aktivnih participatorjev ne dohaja rasti števila tistih, ki odhajajo v pokoj. Razlogi za pojav so znani: upokojuje se številna, povojna “baby-boom” generacija, pričakovana življenjska doba se zaradi višje kvalitete življenja, napredka medicinskih znanosti in podobnega podaljšuje, tekoča rodnost pa ne zagotavlja “obnove” prebivalstva.

Odziv trga dela je bil predvidljiv: po trši različici v obliki “outsourcinga”, selitve proizvodnje na področja, kjer je ta cenejša. Po nekaj mehkejši, lokalni različici je trg ceno dela nižal na račun nekdaj samoumevnih socialnih pravic. Fleksibilizirano, atipizirano ali prekarizirano delo v grobem označuje odbitek osnovnih prispevkov in pravic, ki naj bi jih zagotavljalo delo. Liberalizacija delovnih pogodb zaposlenim ne zagotavlja plačanega zdravstvenega varstva in zavarovanja, plačanega nadomestila za bolniško ali porodniško odsotnost, ne določa odpovednih rokov, regresov, božičnic, plačane malice, prevoza na delo.

Našteti izostanki neposredno vplivajo na posameznika in njegove bližnje. Ker pa tovrstna delovna razmerja med drugim prinašajo tudi kreditno nesposobnost in pokojninsko prispevno abstinenco, so njihove implikacije širše. Kot primer lahko služi togi in uspavani nepremičninski trg. Nekaj pa je gotovo; atipizacija delovnih razmerij ne razpleta demografske zanke, ki jo bo občutila pokojninska in celotna javna blagajna. Jo pa vzdržuje.

Kaj je torej v tej državi in širše pomembno? Patria? Košarka? Zaupnica vladi? Nogomet? Šport vsaj nikomur ne škodi. Perpetuiranje afer in procesov, ki kvečjemu reciklirajo škodne vzorce delovanja enih in istih političnih elit, pa tratijo čas ter voljo, potrebno za, recimo temu, trajnostni obstoj. Če že ne razvoj. Za oboje je potrebno neobremenjeno okolje v kombinaciji z energetsko samozadostnostjo ter globalno redefiniranje delovno-participativnih procesov. Da se bo ta generacija lahko odselila od staršev in odrasla. Pomoč države bi bila dobrodošla, ker jo bo država kasneje potrebovala sama. Koga zato briga Patria z velikim P?



Komentarji
komentiraj >>