* Razpuščena glasba z veliko ohlapa ni nekaj, kar bi bilo vezano na žanr, a ima kljub temu v splošnem neke skupne značilnosti, ki presegajo samo razpuščenost. V osnovi je tovrstna glasba precej psihedelična. Te značilnosti nima zaradi uporabe ustaljenih psihedeličnih elementov, kot so na primer krožne frekvenčne modulacije in podobno, ampak zaradi vsebovane doze nekonsistentnosti, značilne prej za sanjski svet kot za budno realnost. In multidimenzionalni svet, ki se razprostira takoj za pokončnim sredincem fiksni štiri dimenzionalni realnosti, je svet, v katerega nas srkajo glasbena nestalnost, razpuščenost in ohlap. In album Fever Dream, nova plošča ameriškega hip hoperja z imenom Alias, je prav gotovo izdelek, ki svet ekstremnih nasprotij združuje v mnogo dimenzionalno komplementarno celoto.


Fever Dream je torej album, ki nas pahne v izmuzljivo nestalen svet globokih občutkov. Čez hip-hopersko “za-swingane” beate se kot svišč podijo in osipajo zamaknjeni zvoki, ki so podvrženi počasnemu procesu razpadanja in oživljanja. Za počasen zvočni razkroj, ki omogoča evolucijo vse do smrti, včasih tudi ponovno vstajenje, skrbijo ogromni reverbi in delayi, z dub-ovsko feedback estetiko. Ob tem nastalo zvočno močvirje ostaja prehodno za ostale zvoke, ki na nevsiljiv način ohranjajo močno prezenco. Za to gre zasluge verjetno pripisati tudi analognim sintetizatorjem zvoka, katere Alias s pridom uporablja. Tudi “bit-reduction” distorziranja na albumu ne manjka, kar ustvarja zanimivo analogno-digitalno zmes. Redukcija digitalne resolucije je še nedolgo tega veljala za nesprejemljivo ogabo, dan danes pa je njeno značilno hrustljavost moč slišati prav “v vsej” elektronski glasbi. Bit redukcija pa nas pripelje tudi do elementov 8-bitne muzike, ki se v značilni obliki “prizadetih” melodijic podijo po Aliasovem psihedeličnjaku. Prav nič manj prizadeti pa niso niti razni R’n’B vložki, ki so v osnovi prav nesprejemljivo sluzasti. A čar glasbe je umeščenost posamičnih elementov v celotni kontekst, in prav to je tisto, kar povzroča alkemično preobrazbo R’n’B sluzačin in 8-bitne melodike v nepogrešljive sestavne dele.


Ritmičnost plošče je prav tako vrhunska. Tu se odražajo dolgoletne bobnarske izkušnje Aliasa, ki pa v kombinaciji s producentskimi mojstrovinami zasijejo v vsej svoji veličini. Zvočna naplastenost, eklektika in dinamično procesiranje naredijo ritem sekcijo izredno zanimivo. Hkrati pa le-ta ne odtava v preveliko ohlapnost, za kar skrbijo težki in masivni udarci v hip-hoperskem slogu. V ritmu glasbe dihajo tudi vsi masovni odmevi, ki se ob navidezni brezbrižnosti poklanjajo težki nogi basovskega beata.


Alias, kot eden pomembnejših članov v eksperiment zagledane založbe Anticon, je obenem tudi veliki ljubitelj R’n’B-jastega popa. Album Fever Dream pa po mojem mnenju odraža prav to dvojnost njenega stvaritelja in hkrati prinaša najboljše od obeh svetov. Na eni strani imamo opravka z jako eksperimentalno plato, na drugi strani pa gre za tiste vrste spimpanost, ki bi ji lahko rekli industrijski pop standard. Seveda pa se pri Aliasu eksperimentalna žilica odraža tudi v samem miksu, kar dela njegovo spimpanost še posebej zanimivo.

pripravil Tadej Droljc