Ponedeljek, 29. 12. 2003
dani
Ob prvem poslušanju projekta Octavius sem kaj hitro pomislil na dva očitna vpliva, ki takoj zbodeta pozornost. Plošča "Audio Noir" namreč potuje po podobnih apokaliptičnih, informacijsko prenapolnjenih, nad urbanim navdušenih in kozmičnih svetovih, ki so še kako značilni za nihilizem projektov Kevina Martina - od Techno Animal pa vse do Ice - in nenazadnje tudi za brate iz New Jerseya - kolektiv Dalek ...
... Formula je podobna, učinek tudi, razlikujejo pa se bržkone le po pristopu in v detajlih. Tudi William Marshall - idejni vodja projekta Octavius - ima namreč nos za nebrzdano mešanje idej in žanrov - pa naj bo to industrija, mutirani hip-hop, minimalizem, ambienta, elektronika, avant-rock, arabska zvočna tradicija ali pač trip-hop. Nenazadnje pa ima okus za tragedijo, zamišljeno sestavljen koncept, ki sledi sodnemu dnevu in nikoli ne podleže predvidljivosti. Vse namreč izda že sama naslovnica in ovitek plošče, ki preteklost oz. zgodovino povežeta s sedanjostjo. Na ovitku namreč najdemo fotografije, ki jih je posnela neznana Jessica Miller v mestecu Terezin na Češkem. In zanimivo povezujejo koncept brutalne zvočnosti prav s svojo vizualno podobo - prikazujejo namreč ekspresivne slike iz nacističnega koncentracijskega taborišča, kjer je umrlo okoli 35.000 ljudi, okoli 85.000 pa so jih od tu prepeljali v druga taborišča, predvsem v Auschwitz.
Komentarji
komentiraj >>