Labodji spev manjšinske vlade Boruta Pahorja včeraj v Državnem zboru je poskrbel predvsem za to, da se je na domačo politično agendo ponovno kot osrednje vprašanje slovenske demokratične prihodnosti vrnil volilni sistem demokratične menjave oblasti, kot ga imamo in poznamo na Slovenskem. Tako se danes po vsej državi na veliko ukvarja predvsem s tem, kako in kdaj na predčasne volitve, oziroma kako in kdaj se bodo na novo premešale karte za sedeže pri domačih koritih izvršne in zakonodajne oblasti...
Labodji spev manjšinske vlade Boruta Pahorja včeraj v Državnem zboru je poskrbel predvsem za to, da se je na domačo politično agendo ponovno kot osrednje vprašanje slovenske demokratične prihodnosti vrnil volilni sistem demokratične menjave oblasti, kot ga imamo in poznamo na Slovenskem. Vlada Boruta Pahorja, oziroma tisto, kar je od nje sploh še ostalo, saj bodo zaradi včerajšnje nezaupnice petim novim ministrskim kandidatom ključne resorje države še naprej vodili zgolj začasni ministri, bo sicer do imenovanja nove Vlade opravljala zgolj še tekoče posle, med katerimi pa ne bo večjih projektov ali reform. Kar je sicer povsem pravilno, saj so Pahorjevo koalicijo in Vlado v prvi vrsti pokopala predvsem njena ne najbolj prepričljiva reformna prizadevanja. Kljub temu pa se danes pravzaprav nihče v državi ne ukvarja s tem, katera so ta tekoča opravila, ki so nujno potrebna za normalno funkcioniranje države, pač pa predvsem s tem, kako in kdaj na predčasne volitve, oziroma kako in kdaj se bodo na novo premešale karte za sedeže pri domačih koritih izvršne in zakonodajne oblasti.
Pravnik Miro Cerar sicer meni, da med opravljanje teh tekočih poslov ne sodi sprejemanje odločitev, ki bi bistveno spremenile obstoječe stanje. Toda resnici na ljubo to kar je ostalo od koalicije in Vlade Boruta Pahorja že vse od koalicijskega in vladnega izstopa stranke ZARES pač ni imelo zadostne državnozborske podpore za sprejem katerekoli že bistvene spremembe v državi. Včeraj neizglasovano zaupnico je tako le bolj pravilno razumeti kot poslednji žebelj v politično krsto vizije in modrosti Boruta Pahorja. Nenazadnje je ta v pogovoru dan pred glasovanjem v Državnem zboru tudi sam javno in pravilno napovedal, da ne verjame, da bo mu z zaupnico in glasovanjem o petih novih ministrskih kandidatih tudi dejansko uspelo.
Tako je 51 poslanskih glasov proti in zgolj 31 za dokončno poskrbelo, da je tudi uradno domače politično dogajanje povsem zavzela kombinatorika, kako do razpustitve aktualne sestave državnega zbora in predčasnih volitev. Kljub različnim datumom morebitnih predčasnih volitev, s katerimi po domačih trobilih državotvornega medijskega diskurza opletajo strankarski veljaki in prvaki, pa so stvari pravzaprav preproste. Novega mandatarja lahko najpozneje v sedmih dneh predlagajo predsednik republike Danilo Turk, ki je včerajšnje dogajanje v Državnem zboru opazoval iz zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v New Yorku, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Takisto v sedmih dneh se lahko za ponovno glasovanje o zaupnici zavzame sicer tudi poslavljajoči se premier, kar pa je Borut Pahor javno že zavrnil in se zavzel za čim prejšnje predčasne volitve.
V vsakem primeru pa velja, da mora predsednik republike državni zbor razpustiti in razpisati predčasne volitve, če državni zbor v 30 dneh od neizglasovane zaupnice, torej do 20. oktobra, ne izvoli novega ali potrdi starega predsednika vlade. Nova sestava Državnega zbora pa mora biti izvoljena najpozneje dva meseca po razpustu prejšnje sestave, do predčasnih volitev pa lahko pride najprej v 40 dneh od dneva njihovega razpisa. Teoretično je sicer povsem mogoče, da do novih volitev pride celo pred iztekom teh rokov, ki jih določa domača volilna zakonodaja, toda praktično temu pač ni tako.
Slovenske politične stranke so namreč brez izjeme in povsem v skladu z volilno zakonodajo vodene kot politična podjetja, v katerih je mogoče njihove prihodke in odhodke načrtovati za vsaka 4 mandatna leta glede na mesečni eurski iz-plen na glavo posameznega volilca. Na te redne dohodke pa dejstvo, ali je vlada opravilno sposobna, ali ne, kot je to bila zadnjih nekaj mesecev poslavljajoča se Vlada Boruta Pahorja, sploh ne vpliva. Nenazadnje je včeraj pokopana vlada že tretja v domači po-osamosvojitveni politični zgodovini, ki je dobila nezaupnico in bila s tem primorana predčasno zaključiti mandat. Natanko na tak način sta do sedaj padli že prva po-osamosvojitvena vlada Lojzeta Peterleta in tudi ena od Vlad Janeza Drnovška. Kljub temu pa do sedaj v demokratični Sloveniji še nikoli ni prišlo tudi do predčasnih volitev.
Razlogi za to pa tičijo predvsem v politično-ekonomskem interesu domačih strankarskih podjetij. Volitve namreč stanejo, načrtovanje strankarskih prihodkov pa je 4 letno oziroma do polnega zaključka mandata. Kljub temu v državi danes ni političnega junaka, ki bi se drznil zavzeti, da naj sedanja sestava državnega zbora ostane pri koritu zakonodajne oblasti do konca na parlamentarnih volitvah pred tremi leti predvidenega mandata. Tako so kljub časovni stiski s pripravami na predvolilno kampanjo in izpadu za še eno leto načrtovanega dohodka v vseh parlamentarnih strankah brez izjeme napovedali, da novega mandatarja, s katerim bi si lahko sedanja sestava Državnega zbora še za največ eno leto podaljšala svoj rok trajanja, ne bodo predlagali in da so za predčasne volitve.
V zavzemanju za prve predčasne volitve v po-osamosvojitveni Sloveniji se sicer logično najbolj zavzemajo v zaenkrat še največji opozicijski stranki – SDS. Nenazadnje se lahko, kar zaenkrat potrjujejo tudi vsa redna preverjanja javnega mnenja, nadejajo še večjega izplena na glavo posameznega volivca ali volivke. Toda iz SDS je bil včeraj ob že prej znanih rešitvah, ki bi po njihovem mnenju omogočile lažji razpis prihajajočih predčasnih volitev, še pred neizglasovano zaupnico Borutu Pahorju predlagana tudi ustavna sprememba, po kateri bi določili, da se redne volitve v državni zbor izvedejo vsako tretjo nedeljo v maju, in sicer vsako četrto leto po oblikovanju prejšnje sestave državnega zbora.
Toda tako to gre. V tem predlogu, ki sam po sebi možnost predčasnih volitev povsem izključuje, se pač ne zrcalijo prizadevanja za iskanje rešitev za prihodnji razvoj države, ki jih ima že par mesecev polna usta opozicijski prvak Janez Janša. Gre zgolj za politično-ekonomski interes kot podjetja vodenih domačih političnih strank, pri čemer niti SDS sama po sebi ni prav nobena izjema. Cilj teh sprememb z ustavo določenih postopkov demokratične menjave oblasti je tako predvsem v tem, da se domačim političnim strankam po morebitnem Janševem ponovnem prevzemu izvršne in zakonodajne oblasti še pred iztekom koledarskega leta, nikoli več ne bo potrebno soočati s pomanjkanjem denarja za izvedbo volilne kampanje, ki ga bodo po čisto politično-ekonomski logiki stvari zakrivile prihajajoče prve predčasne volitve.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z domačo odsluženo strankarsko vodeno Državo v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>