Za tokratni RŠ Futer smo se odločili obiskati mehiško restavracijo Cantina Mexicana, in sicer njihovo izpostavo v nakupovalnem središču na Rudniku. Pa ne zato, ker bi hoteli združiti prehranjevanje z nakupovanjem, ampak zgolj zato, ker tam še nismo bili. V drugem nadstropju nakupovalnega centra smo takoj prepoznali iskano destinacijo. Postavljena ob bok restavraciji s sušijem na tekočem traku in fotrovi italijanski tratoriji je z vsemi barvami, uporabljenimi pri notranji opremi, precej opazna. Kljub lokaciji v nakupovalnem središču in posledični odsotnosti četrte stene so vseeno uspeli ustvariti nek vtis domačnosti. Seveda mehiškega doma od blizu še nismo videli, tako da lahko o tem, ali gre res za srednjeameriško domačnost, le ugibamo.

Takoj, ko smo se usedli za mizo, je do nas prišel natakar z jedilnimi listi. S precej obsežnega seznama smo razbrali, da je za študentski bon mogoče dobiti tri hode. Poleg juhe in glavne jedi se moramo odločiti še med sladico in solato. Mi smo seveda v tesnem boju med vitamini in sladkorjem izbrali slednjega. Študentu je na voljo kar nekaj ponudbe. Odloča se lahko med štirimi juhami in precejšnjim številom glavnih jedi, pa tudi za zelenjavojede so pripravili celo rubriko, ki ne vsebujejo mesa. Sladica je kakopak samo ena, za solato pa žal ne vemo. Nekateri gostje so sicer s skledicami v rokah romali proti pultu, za katerega domnevamo, da je solatni bar.

Kmalu po naročilu so nam na mizo že prinesli skodelo koruzne juhe, ki je poleg očitne koruze vsebovala še sir in žlico rdeče salse. Vsekakor odlična zadeva, ki je potolažila kruljenje želodcev do prihoda glavne jedi, kar pa tudi ni trajalo pretirano dolgo. Glasno cvrčanje hrane nas je že ob natakarjevem začetku popotovanja do naše mize opozorilo, da je to resnično to. Naročili smo namreč jed z imenom fajita guadalajara, eno izmed tistih zadevščin, ki jih potem sam pri mizi sestavljaš. Tortilje zaprejo v leseno posodico, salso, sir in smetanov preliv nadevajo v male skodelice, mesno-zelenjavno polnilo tortilje pa prinesejo v grozno vročem litoželeznem pekaču. In to slednje je vir prej omenjenega cvrčanja.

Iz torbe smo privlekli fotoaparat, dvakrat pritisnili na sprožilec, dokumentirali hrano za spletno stran Radia Študent, nato pa se z največjim veseljem lotili obroka. Običajno kosilo se je naenkrat spremenilo v igro. Na mizi smo imeli množico malih posod, grozno vroč pekač, ki je kar prosil, da na njem staknemo opekline, in mini tortilje, ki jih je bilo treba napolniti z vsebino vseh prisotnih posod. Tipično otroško kosilo torej. Na nesrečo vseh prisotnih smo si potem še hlastno tlačili v usta veliko prevelike kose hrane in nato prežvekovali kot hindujske krave.

Prekomerno siti smo ob prihodu natakarja prijazno pohvalili hrano in v zameno dobili predse dnevno sladico. Na majhnem krožniku je ždel zavidljiv kup vaniljeve kreme s koščki sadja in biskvita. Kuhar je očitno že prej skozi lino v vratih opazoval kroženje krožnikov med sojedci pri naši mizi, zato je v sladico prijazno zapičil dve vilici in verjetno upal, da si jo bomo razdelili. Imel je prav, z omenjeno solidarnostjo pa smo še omogočili naš odhod iz restavracije brez tuje pomoči.

Pred odhodom smo morali seveda še poravnati račun, ker bi bil beg pred varnostniki s tako polnimi želodci pač zaman. Za bon smo brez obžalovanja odšteli 3 evre in 77 centov, sojedec brez bona pa za obilno rudniško porcijo hrane pri Mehičanih prav tako ni pustil celega premoženja. S tokratnim kosilom smo bili zares zadovoljni - bilo je okusno in nasitno, pa tudi cena bona je bila sprejemljiva. Omeniti velja tudi prijazno osebje, ki nas je pri naročanju opozorilo na naše lahkomiselno kombiniranje več obilnih jedi in nam takšno početje k sreči odsvetovalo, za kar smo jim še danes hvaležni.

Za naslednji Futer se morebiti odpravimo naprej po rudniški aveniji svetovnih kuhinj in obiščemo še restavracijo s sušijem. Kdo ve, morebiti pa bomo našli kakšno zadevo s slabim slovesom, da bo tudi ocena bolj živopisana in žmohtna. Hvalnice in slavospevi, kot je današnji, pač niso za nikamor.

Želodec je ob desno pljučno krilo pritiskal Maji Oprešnik. Zaradi vas.