Ker na Slovenskem očitno ne premoremo ne kandidata in ne politične volje za novega mandatarja, ki bi z zadostno parlamentarno večino lahko z zavoženo vladno barko na Gregorčičevi prebrodil do konca obstoječega državnozborskega mandata, predsedniku republike Danilo Turku ni preostalo drugega, kot da danes sporoči odločitev, da bo parlament razpustil 21. oktobra in za 4. december razpisal prve predčasne parlamentarne volitve v po-osamosvojitveni zgodovini domače republike....
Ker na Slovenskem očitno ne premoremo ne kandidata in ne politične volje za novega mandatarja, ki bi z zadostno parlamentarno večino lahko z zavoženo vladno barko na Gregorčičevi prebrodil do konca obstoječega državnozborskega mandata, predsedniku republike Danilo Turku ni preostalo drugega, kot da danes sporoči odločitev, da bo parlament razpustil 21. oktobra in za 4. december razpisal prve predčasne parlamentarne volitve v po-osamosvojitveni zgodovini domače republike. Tako bodo po minuli teden padli vladi brez pripadajočih političnih privilegijev in vsaj navidezne moči avtonomnega političnega odločanja ostali še aktualni poslanci. Kljub temu da je predsednika Turka pri odločitvi vodila modra misel, da je le potrebno upoštevati potrebo, da državni zbor v sedanjem sklicu zaključi svoje delo, to pač samo po sebi pomeni, da se je, pa čeprav neuradna, predvolilna kampanja nagovarjanja in aktiviranja neopredeljenih volivcev začela. Kar pa napovedujejo tudi v zadnjih nekaj tednih ustanovljena Gibanja, ki bi se naj za poslanska mesta v Državnem zboru potegovala zunaj obstoječih političnih strank na Slovenskem.
Da bo do prvih predčasnih volitev tudi dejansko prišlo, je bilo sicer že znano. Edino odprto vprašanje je bilo, kdaj bodo oziroma kdaj bo tudi dejansko potekel rok uporabe aktualni sestavi Državnega zbora. Zato se na volitve, praznik demokracije, na katerega dan se tudi v Sloveniji pravzaprav zgolj premešajo karte za sedeže pri koritu izvršne in zakonodajne oblasti, že na veliko pripravlja vsa domača strankokracija, ki je do sedaj vedno uspešno ubranila svoj političen monopol za na vsakokratnih volitvah razpisanih 88 sedežev Državnega zbora.
Predsednik republike sicer ni podrobneje pojasnil, kaj vse da še ima v sedanjem sklicu za postoriti sedanja sestava Državnega zbora. Ob dejstvu, da nimamo več opravilne vlade, ki bi bila sposobna v Državni zbor predlagati rešitve, ki bi lahko dobile zadostno parlamentarno večino, je jasno, da gre predvsem za stvari, ki jih je nujno še pred naslednjimi volitvami pomesti pod preprogo. Med njimi v zadnjih dneh prednjači predlog zakona o državnih poroštvih za posojila za Teš 6 v višini 440 milijonov evrov, za kar je ne glede na vsa civilno-ekološka nasprotovanja in dosedanje ne-transparentno vodenje projekta družno poskrbelo kar 31 poslancev tako iz koalicijskih Socialnih in liberalnih demokratov kot iz opozicijskih SDS, SLS in DESUS, svoj piskrček pa so pristavili tudi zgolj po imenu lastne poslanske skupine nepovezani poslanci.
Tako argumentov o očitni in že na prvi pogled v nebo bijoči iztrošenosti domačega strankarsko monopoliziranega političnega prostora te dni ne manjka tudi politično aktivnim zunaj obstoječega strankarskega ustroja. Med tistimi, ki v teh dneh politično gibajo, ne da bi bili v ta namen plačani iz sredstev, ki jih na osvojeno glavo posameznega volivca ali volivke mesečno prejemajo sedanji strankarski monopolisti domačega prvokategornega političnega prostora, tako prednjačijo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije, Gibanje za Slovenijo in Gibanje Fokus 2031. Kljub enakemu poimenovanju in politični aktivnosti teh dni pa so med vsemi temi tremi Gibanji bistvene razlike.
Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije večinoma sestavljajo posamezniki in posameznice, ki do sedaj razen v redkih, ne preveč uspešnih primerih, niso igrali vidne ali aktivnejše vloge v domačem političnem prostoru, ki ga od osamosvojitve naprej obvladujejo eni in isti strankarsko vodeni obrazi. To gibanje se sicer namerava to soboto preoblikovati v stranko in se tako postaviti ob bok preostalim igralcem zunaj-parlamentarne in prvokategorno parlamentarne politike, kamor zaenkrat pač še ne sodi nihče od njegovih pobudnikov.
Gibanje za Slovenijo je nastalo na pobudo samooklicano 20-ih nestrankarskih županov. Kar pomeni, da s politiko že imajo izkušnje, toda resnično priljubljeni so nemara le v lokalnem okolju, iz katerega izhajajo, ne pa tudi na nacionalni oziroma vsedržavni ravni. To gibanje se v stranko ne namerava preoblikovati in se namerava v boj za poslanska mesta Državnega zbora podati s podpisi državljank in državljanov. Prvi pravi test njihove strateške uspešnosti tako bo, ali jim bo sploh uspelo zbrati zahtevanih 1000 podpisov v vsaki od osmih volilnih enot za vse-nacionalni nastop na volitvah. V vsakem primeru pa bi se z morebitno njihovo uvrstitvijo čez državnozborski prag zadal končni udarec poskusom v Sloveniji odpraviti združljivost poslanskih in županskih funkcij.
Še najmanj je sicer znano o Gibanju Fokus 2031, ki nastaja na pobudo evropskega poslanca in predsednika prve slovenske po-osamosvojitvene Vlade Lojzeta Peterleta. Ta sicer zagotavlja, da stranke ne ustanavlja, da pa bo z delovanjem v okviru Gibanja poskušal pomagati strankam krščanskodemokratske smeri. Nekaj takega sicer že kar nekaj časa ob domači Rimskokatoliški cerkvi počne tudi zgolj po imenu civilnodružbeni Zbor za republiko. Zato je motive ustanavljanja tega zadnjega Gibanja za iskati predvsem v dodatni politični profilaciji Lojzeta Peterleta, ki se z aktualnim vodstvom nove Slovenije pogosto in ob različnih vprašanjih razhaja in mu je pravzaprav že večkrat grozil prav z ustanovitvijo nove krščanske stranke. Da to sicer ni kar tako, sta na prejšnjih volitvah izkusila člana Peterletovega Fokusa in politična odpadnika iz NSI – Jože Duhovnik in Janez Drobnič, ki jima z novo in že pozabljeno stranko na prejšnjih volitvah ni uspelo osvojiti omembe vredne pozornosti domačega krščanskega Boga boječega se volilnega telesa.
Toda danes najavljena razpustitev in razpis predčasnih volitev, za katere se je v skladu s poslovnikom Državnega zbora moral odločiti predsednik republike Danilo Turk, sta dokončni štartni strel za začetek predvolilnih aktivnosti. Nenazadnje bo le šlo za prve predčasne volitve v zgodovini države. Kar pomeni, da tako stranke kot tisti, ki še nameravajo naskokovati politični prostor, ki ga tradicionalno obvladuje domača strankokracija, prav vseh aktivnosti in vsebinskih razsežnosti tokratne predvolilne kampanje le niso mogli povsem skrbno in ustaljeno načrtovati. Toda tako to gre. Če kaj, je to pač edino dejstvo, ki lahko kaj pripomore k morebitnemu uspehu novonastalih gibanj in na novo politično aktivnih državljanov.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s v teh dneh in mesecih politično aktivno Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>