Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO V POST-TITOISTIČNI SLOVENIJI (1426 bralcev)
Sreda, 5. 10. 2011
tomazza



V Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno. Tako je včeraj v skladu z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki da sodi v samo jedro ustavne ureditve domače Republike soglasno in brez-prizivno odločilo Ustavno sodišče. In glavno mesto bo tako dokončno ostalo brez Titove ceste ...
V Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno. Tako je včeraj v skladu z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki da sodi v samo jedro ustavne ureditve domače Republike soglasno in brez-prizivno odločilo Ustavno sodišče. Glavno slovensko mesto bo tako dokončno ostalo brez Titove ceste, ki jo je na predlog pokojnega svetnika Petra Božiča z odlokom za Titovo leta 2009 poimenovala Mestna občina Ljubljana. Odlok so ustavni sodniki odpravili in razveljavili predvsem zato, ker je bil sprejet in uveljavljen kar 18 let po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi ustavnega reda, ki temelji na ustavnih vrednotah, nasprotnih vrednotam režima pred osamosvojitvijo.

Kljub temu da ne zaznajo vseh podtonov te vendarle ideološke odločitve najvišje sodne instance v državi, so v Novi Sloveniji in njenem podmladku – Mladi Sloveniji, pobudnikih za presojo ustavnosti odloka o poimenovanju Titove ulice v Ljubljani, upravičeno zadovoljni, saj bo njihova predvolilna kampanja za vrnitev v državnozborske klopi očitno ponovno temeljila prav na obračunu s totalitarno pošastjo komunizma in prizadevanjih za rehabilitacijo domobranstva. Kljub temu da je predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič že javno povedal, da ustavni sodniki niso presojali zgodovine in partizanstva, ampak da so se odločili le, da so nova poimenovanja po totalitarističnih simbolih z vidika domače Ustave neustavna, ga je predsednica Nova Slovenije Ljudmila Novak že gladko preslišala in pribila, da gre brez dvoma za prvi korak s strani državne institucije k priznanju dejstva, da je bil Josip Broz Tito zločinec.

Prav Ljudmila Novak je sicer pred časom v domači javni prostor prispevala glede na vedenjske vzorce lastnega volilnega telesa ne prav posrečeno misel, da je sicer ideja brezbožnega komunizma zelo dobra, saj da je med drugim tako kot krščanstvo govorila o enakosti in solidarnosti. Nekoliko zmedenim odjemalcem njenih misli je potem sicer dodatno pojasnila, da pa je sama realizacija komunizma v praksi pokazala, da ta enakost in solidarnost, na katera se bi naj sklicevalo tudi krščanstvo, v komunizmu nista bila nikoli udejanjena. In še celo več, da je na milijone ljudi moralo umreti za uresničevanje komunizma, ki v realnosti nikoli ni bil takšen, kot so ga predstavljali Marx, Engels in Lenin.

Kar sicer Novakovi iz po pred-komunistično klerikalnih časih zatohlo dehteče Nove Slovenije gladko prezrejo, je nadaljnja bistvena podobnost med krščanstvom in komunizmom. Tudi Rimskokatoliškega boga boječi se prebivalci domovine ostajajo prikrajšani za realizacijo te enakosti in solidarnosti, prav tako pa je tudi v imenu globalne ekspanzije lokalnih izpostav papeške države oziroma Vatikana umrlo veliko nedolžnih in zgolj kako drugače verujočih ali pač sploh neverujočih ljudi. Na Slovenskem smo bili temu nazadnje zaradi rimskokatoliške kolaboracije s fašističnimi in nacističnimi okupatorji današnje demokratične države priča prav med drugo svetovno vojno in narodno osvobodilnem boju, ki je potem sicer prav tako krvavo obračunal tako s tujimi okupatorji kot domačimi izdajalci.

Kljub temu v Novi Sloveniji ostajajo prepričani, da je odločitev Ustavnega sodišča o dokončnem izgonu Titove ceste iz Ljubljane zmaga demokracije in demokratične miselnosti nad trdim totalitarnim režimom oziroma komunizmom. V ljubljanski SDS pa so predvsem navdušeni nad dejstvom, da je bila odločitev sprejeta soglasno, kar po njihovem pomeni, da je tako v največji meri zavarovala človekovo dostojanstvo kot najvišjo etično vrednoto slovenske države in demokracije. Zamisel o varstvu človeškega dostojanstva je pot v nacionalno in mednarodno pozitivno pravo sicer našla v zelo različnih oblikah, zahvaljujoč predvsem razmahu gibanja za človekove pravice v drugi polovici 20. stoletja, ko je bila Slovenija še socialistično-samoupravna republika.

Toda ker se prav na človekovo dostojanstvo, ki je kot temelj človekovih pravic lastno vsakemu človeku, sklicuje tako Splošna deklaracija o človekovih pravicah kot oba pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah ter o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ne preseneča, da so ga pred 18 leti kot ustavno načelo prepisali tudi v domačo Ustavo. Toda papir prenese vse. Številni projekti, usposabljanja in delavnice po vsej domovini, za katera se namenjajo domača in evropska javna sredstva, namreč pričajo, da je v pogojih današnjega surovega kapitalizma človekovo dostojanstvo vse bolj mrtva črka na papirju in da vsi pripadniki domače družbe pač nimajo enakih možnosti za delo in življenje.

Človekovo dostojanstvo namreč narekuje raven državljansko-političnih, ekonomskih, socialnih ali pač kulturnih pravic posameznika v določeni državi in družbi. In trenutno na dostojanstvo posameznika v post-titoistični Sloveniji pač bolj vpliva višina zajamčene minimalne plače ali socialne pomoči, kot pa dejstvo, da so od včeraj nova poimenovanja po totalitarističnih simbolih z vidika domače Ustave tudi uradno neustavna. Toda tako to gre. Ustavno sodišče je s to odločitvijo hočeš nočeš poskrbelo tudi za to, da se bo vsaj del tokratne predvolilne kampanje ponovno vrtel okoli tega, ali so imeli bolj prav partizani ali domobranci. Brez dvoma pa človekovo dostojanstvo žalijo tudi domobranski spomeniki in obeležja, ki jih pred osamosvojitvijo ni bilo predvsem po zaslugi prejšnjega tako zelo nedemokratičnega režima. Zato bi lahko upravičeno pričakovali, da bo tudi za njihovo odpravo na pobudo kakega drugega političnega podmladka, prav tako poskrbelo prav Ustavno sodišče.

ODPOVED: tudi za tokratni N-euro moment sem z banalizacijo človekovega dostojanstva v post-titoistični Sloveniji v zobeh poskrbel Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>