Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
RESTAVRACIJA ČAROVNIK IZ OZA (1587 bralcev)
Petek, 7. 10. 2011
MihaV



...že v samem začetku se nam je zdelo morda celo preveč realno, saj je bila pot, po kateri smo hodili, tlakovana z rumenimi opekami...

 

Nekega dne hodimo z Radia Študent lačnih želodcev, praznih ust ter zaskrbljenih družbeno-kritičnih misli skozi park Tivoli. Kar naenkrat pa naletimo na enormni plakat, na katerem je z velikimi črkami napisano: “Restavracija Čarovnik iz Oza, oddaljenost 1 kilometer.“ Ker se nam je ime zdelo zanimivo, smo se prijeli za roke in odpravili na pot. Že v samem začetku se nam je zdelo morda celo preveč realno, saj je bila pot, po kateri smo hodili, tlakovana z rumenimi opekami. In ker nam na Radiu Študent ne manjka poguma ne srčnosti, še manj pa pameti, smo pot kljub opozorilnim napisom, da v okolici strašijo hudobne čarovnice iz političnega klana, nadaljevali.

 

 

Pa smo prispeli na neučakano pričakovani cilj. Restavracija Čarovnik iz Oza je bila ob majhnem jezeru, v polkrogu, obkrožena z velikanskimi krošnjami dreves, ki so zadušila vso hupanje, cviljenje in piskanje mestnega živeža. Zrak je bil svež, z nizko vsebnostjo ogljikovega dioksida in prav nič onesnaženo ljubljanski. Ker pa smo bili že pošteno lačni smo, vstopili v restavracijo in ena izmed prvih stvari, ki smo jih opazili, je, da je imela osebno knjižnico, v kateri je bil cel spekter knjig. Za povrh so imeli tudi sobo z inštrumenti in kar je bilo kul, je, da so bile tako knjige kot glasbila tam vsakomur na razpolago.

 

Kmalu zagledamo hrano in ugotovimo, da je postrežba samopostrežne narave. Zraven vsake jedi je bilo pripisano, katere hranilne vrednosti ima, največji plus pa je, ko izveš, da je vsa hrana pridelana lokalno. Kar pomeni, da na primer ni bilo genetsko predelanega brokolija iz Španije kot tudi ne uvoženih paradižnikov iz Italije. Hrana, ki smo si jo postregli po svojih željah količinsko, je bila polnega in odličnega okusa, prav tako pa je bilo za žejo poskrbljeno ali z navadno pitno vodo ali pa z domačim jabolčnikom.

 

 

Bilo nam je res fajn po zaužiti hrani, ko so bili želodčki do sitega polni in prav nič se niso obračali, kot po kakšni drugi študentski hrani. Tako smo še za trenutek obsedeli, saj nas je okolica navdihovala s spokojnostjo ter nam vlivala novih moči in upanja. Ker brez plačanih uslug ne gre, smo potegnili iz žepov vsak svojo denarnico upajoč, da nam ne bi preveč zaračunali. Na listku, ki smo ga dobili, pa je pisalo le: hvala lepa in lep dan naprej. Ni nam šlo v kalkulacijo, da bi bilo nekaj popolnoma zastonj, glede na to, da kapitalistični sistem bazira predvsem na heroinski odvisnosti od denarja. Bilo bi prelepo, če bi bilo to tudi res.

 

No, kot ste verjetno že ugotovili, je ta članek v celoti izmišljen. A za trenutek sanjarite še malo z nami o možnosti, kako super bi bilo, če bi take restavracije res obstajale. Le prišel bi, se do sitega zdravo najedel in odšel. V taki pravljici bi lahko vsak izmed nas skupaj udaril z čevlji, zaprl oči in si rekel: There is no place like home! Oziroma: Najlepše je doma, v Republiki Sloveniji!

 

 

 

 

Gurmansko sanjaril MihaV.

 



Komentarji
komentiraj >>