Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
YOHIMBE BROTHERS - Front End Lifter (Ropeadope, 2002) (3345 bralcev)
Torek, 23. 12. 2003
Bozji_dar



Klikni za veliko sliko: yohimbe brothers - front end lifter Današnji album bi po vseh merilih tegale radia moral iti v eter vsaj pred kakim letom, vendar se je po spletu okoliščin takrat nekako izmuznil našim grabežljivim rokam in ušesom. Po načelu »Bolje pozno kakor nikoli« si je pred koncem leta vendarle izboril svoje zaslužene tričetrt ure. Za imenom Yohimbe Brothers se skrivata ustanovna člana Black Rock Coalition, Vernon Reid in DJ Logic. Po več kot desetletju skupnega dela sta lani končno na plano dala svoj dolgo pričakovani prvenec Front End Lifter, ki je izšel pri založbi Ropeadope Music Entertainment. Oba protagonista sta seveda stara znanca naših radijskih valov. Vernon Reid se je najbolj opazno udejstvoval pri nekdanjih črnskih prvakih Living Colour, medtem ko je DJ Logic že izdajal tudi solo plošče. Kar se tiče njegovih sodelovanj, pa skromno omenimo samo sodelovanje z Bernsteinovimi Sex Mob.
V multižanrskem koktejlu Front End Lifter sta Yohimbe brata vzajemno združila svojo slo po znanjih drug drugega. V svojem glasbenem izrazu stapljata rockovske kitare, gramofonske manipulacije in celo morje odfukanih zvokcov. Tovrstno eksperimentiranje, če temu dandanašnji sploh še lahko tako rečemo, seveda ne uspe vedno v polni meri, kadar pa uspe, je svežina, ki jo prinaša lahko osvežujoča.

Bratoma Yohimbe je ta podvig s ploščo Front End Lifter nedvomno uspel. Album deluje kot vznemirljiv mix-tape čudaškega lokalnega dj-ja, ki ga zanimajo praktično vse glasbene zvrsti, a povrhu še z zdravo mero želje po eksperimentiranju. Po glasbeni plati albumu Front End Lifter pravzaprav ni kaj očitati. Je zabaven, iskriv in zbuja zvrhan koš simpatij. S komadi, kakršen je npr. Welcome 2 The Freq Show, pa nas uspe celo nasmejati. Več zamer gojim do konceptualne zasnove dueta in albuma kot izdelka, ki je milorečeno prenapihnjen.

Če začnem že pri samem imenu zasedbe: yohimbe je neka afriška rastlina, ki ji domačini pripisujejo vsakršne lastnosti, v prvi vrsti pa gre predvsem za afrodiziak. Do tu še vse lepo in prav. Posluževanje spolnih vsebin za pospeševanje glasbenih izdelkov pač ni nekaj blazno novega in če se z uporabljenim besedjem pokriva tudi glasbena vsebina, temu pač ne gre oporekati. Moti pa me neka druga stvar. V črevih ovitka plošče najdemo tale biserček: »DJ Logic is managing to continually elevate the art of turntablism.« Če malo po kmečko prevedem, nas skušajo snovalci plošče nekako prepričati v to, da DJ-ju Logicu vseskozi uspeva dvigovati umetnost turntablisma. Saj veste, to so tiste skrečarske umetelnosti, ki jih na gramofonih izvajajo najbolj odpičeni DJ-ji tega sveta. In ko enkrat poslušamo ploščo, tega nikjer ni zaznati. Nobenih tlapremikajočih skrečarskih izpadov, nobenih na rit metajočih breakov, nič blazno novega, česar ne bi že neštetokrat slišali na ploščah ostalih mojstrov tega foha. Pač, dokaj povprečno gramofonsko manipuliranje. Pa, da se ne bomo narobe razumeli. DJ Logic je v mojih očeh povsem spoštovana osebnost, čigar delovanje spremljam že vsaj od njegovega podzemnega hitiča Eyes Wide Open (But Dead) naprej, vendar me take marketinške cvetke kar malo pogrejejo.

Če se vrnem k plošči, Front End Lifter je bila v prvi vrsti narejena za uživanje, vendar z dobršno mero artističnega pristopa. Logic in Reid se nikakor ne zadovoljita zgolj s poskočnimi plesnimi instant hiti, temveč se očitno rada podajata v raziskovalne sfere, pri čemer se prav nič ne ozirata na morebitne žanrske okvirje. Na plošči lahko tako slišite vse od samplanih gregorijanskih koralov, ki v komadu Tenemental stojijo nasproti mujezinovim molitvam, pa tja do cirkuško zvenečih tem iz komada Welcome 2 The Freq Show, ki se mojstrsko prelije v reggae po gramofonarsko. Če pomislim samo na zadnji album Kida Koale in tudi letošnji Sound Event eksekjušenerja Roba Swifta, je reggae pri turntablistih v zadnjem času očiten trend. S tem pa se prava mala poplava glasbenih stilov še ne konča: na albumu boste slišali še afrobeatovsko obarvano, oz. kar konkretno premalano skladbo The Big Pill, ne umanjkajo pa niti svobodnogodbaški izpadi v večih komadih in bluesovsko začinjene Reidove kitarijade. Album se pričakovano konča z umirjenim drum'n'bassom That Obscure Object Of Desire, ki s svojim godalno začinjenim aranžmajem spomni na to, kar je svoje čase počel DJ Spooky v kolaboraciji z The Freight Elevator Quartet. Organska fuzija elektronskih beatov.


Komentarji
komentiraj >>