V Trstu je v torek, 26. oktobra, izbruhnil dijaški protest proti politiki varčevanja italijanske vlade na področju šolstva. Dijaki s protestom opozarjajo, da bodo vladni varčevalni ukrepi prizadeli vse srednje šole, tako tiste z italijanskim kot tiste s slovenskim učnim jezikom. Dijaki so se odločili za različne oblike izražanja nasprotovanja vladnim reformam. Tako so na šestih italijanskih srednjih šolah poskusili izvesti popolno zasedbo šolskih stavb, kar pa jim je policija preprečila.

Na slovenskih šolah pa je prišlo do delne zasedbe le na liceju Franceta Prešerna, kjer so dijaki zasedli telovadnico in eno od nadstropij. Na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška pa so se dijaki odločili za tako imenovano samoupravo in posledično sami organizirali pouk v obliki delavnic, predavanj in drugih aktivnosti. Na Tehniškem zavodu Žige Zoisa in Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana pa sta potekali dijaški zborovanji. Zamejske dijake v Trstu je podprla tudi Dijaška organizacija Slovenije, ki jim je v četrtek v znak podpore osebno predala pismo podpore Dijaške organizacije Slovenije in pismo podpore Zveze evropskih dijaških organizacij. Apatija med mladimi očitno le ni tako velika kot nekateri pogosto razglašajo.

25. in 26. oktobra je na Brdu pri Kranju potekala dvodnevna nacionalna konferenca o bralni pismenosti v Sloveniji in Evropi. Konferenco so organizirali: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo ter Pedagoški inštitut. Konference se je udeležilo preko 450 učiteljev in drugih strokovnih delavcev šol, vrtcev in vzgojno-izobraževalnih zavodov.

V zadnjem desetletju je bila bralna pismenost večkrat prepoznavna kot pomembna tema in je močno zaznamovala evropsko sodelovanje v izobraževanju. Zato je bil osrednji namen konference identificirati trenutno stanje in trende pri bralni pismenosti v Sloveniji in Evropi ter se seznaniti z dejavniki, ki nanjo učinkujejo.

Rezultati raziskave PISA 2009 so namreč pokazali, da v Sloveniji 79 odstotkov učencev dosega temeljne bralne kompetence, v državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je teh učencev v povprečju 81 odstotkov, v EU pa 82 odstotkov. Ker naj bi bila bralna pismenost očitno še vedno prenizka, so sodelujoči prisluhnili nekaterim predlogom za izboljšanje bralne pismenosti, med drugim tudi ideji o strokovnjakih za poučevanje branja.

V prejšnjem tednu je evropski statistični urad Eurostat predstavil trende v izobraževanju v zadnjem desetletju. Ugotovili so, da je povprečno število učencev na učitelja na osnovnošolski ravni v državah članicah EU leta 2009 znašalo 15, v Sloveniji pa dva učenca več. Evropske države se glede na število učencev na učitelja močno razlikujejo. Leta 2009 se je tako število gibalo od deset učencev na Malti, v Litvi, na Danskem in Poljskem do skoraj 20 učencev na učitelja v Franciji in Veliki Britaniji. Poročilo poleg tega ugotavlja, da med učitelji na osnovnošolski ravni prevladujejo ženske. Evropsko povprečje znaša 86 odstotkov, v Sloveniji pa ta delež znaša kar 97,5 odstotka. Manj kot tri četrtine žensk med učitelji imajo le na Danskem, v Španiji in v Luksemburgu.

Senat Univerze v Ljubljani je na seji 25. oktobra obravnaval in sprejel program dela za leto 2012. Ob tem je rektor univerze Radovan Stanislav Pejovnik opozoril, da bodo študijsko dejavnost na podlagi ocene v letu 2011 po denarnem toku zaključili negativno v višini 3,3 milijona evrov, kar bo tudi negativno vplivalo na poslovanje v letu 2012.

Vzroki za nastalo situacijo izhajajo iz preteklih let, ko proračunska sredstva niso sledila vsem zakonsko določenim obveznostim, predvsem s področja plač in uvajanja prenovljenih in novih bolonjskih programov.

Drugo težavo Pejovnik vidi v tem, da bo Univerza v Ljubljani v letu 2012 prvič izvajala več kot 100 novih drugostopenjskih bolonjskih programov. V letu 2010/2011 so namreč izvajali 84 programov 2. stopnje, v letu 2011/2012 pa jih bodo preko 180. V letu 2012/2013 pa bo programov s 5. letnikom skoraj 200, zato se bo primanjkljaj sredstev približal davjsetim milijonom evrov.

Ker Univerza v Ljubljani pod takšnimi pogoji ne more zagotavljati kvalitete, so se na senatu dogovorili, da bodo organizirali posvet, najverjetneje skupaj z rektorsko konferenco, in javnost seznanili z nastalimi razmerami.

Današnji infoblok smo začeli z državljansko aktivnostjo dijakov v Trstu. Zaključujemo pa ga z rezultati projekta Državljanstvo v novi dobi: državljanska vzgoja za multikulturni in globaliziran svet, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Minister za šolstvo, ki opravlja tekoče posle, Igor Lukšič, je dejal, da uvedba obveznega in specializiranega predmeta državljanske vzgoje v osnovni šoli kaže nekatere pozitivne trende razvoja državljanske vzgoje v Sloveniji. Nedavne mednarodno-primerjalne študije namreč kažejo, da se je državljansko znanje slovenskih učencev v zadnjih desetih letih izboljšalo, a kljub temu ostaja zgolj rahlo nad evropskim in mednarodnim povprečjem.

V želji po nadaljevanju pozitivnega trenda in odpravi nekaterih pomanjkljivosti ter slabosti slovenske državljanske vzgoje je bila v okviru zadnjega sklopa projekta Državljanstvo v novi dobi oblikovana strategija razvoja državljanske vzgoje. Tako predlagajo ustanovitev skupne koordinacijske platforme za državljansko vzgojo oziroma centra za demokratično državljanstvo, ki bi bil neodvisen in bi ga zelo verjetno ustanovil državni zbor. Center bi po besedah vodje projekta, Jerneja Pikala, deloval v korist državljanov, ukvarjal pa bi se s formalnimi in neformalnimi vidiki državljanske vzgoje.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Vsi, ki ste zainteresirani za branje avtorja francoske strukturalne antropologije Clauda Lévija-Straussa, pozorno prisluhnite. Danes se lahko ob 19. uri v Kranju v Trainstation squatu na železniški postaji udeležite uvodnega sestanka v bralni krožek omenjenega avtorja. Organizatorji krožka sporočajo, da bodo vse nadaljnje aktivnosti krožka dogovorjene danes, zato vse zainteresirane vabijo k aktivni udeležbi na današnjem sestanku. Sporočajo še, da ta bralni seminar pomeni svojevrsten upor in hkrati zavračanje instant produkcije znanja, kot ga je prinesla bolonjska reforma. Če si se med poslušanjem le za hip prepoznal ali prepoznala kot udeleženec oziroma udeleženka, ne oklevaj in se pridruži. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Blaža (blaz.gselman@yahoo.com, 031 587 666) ali Boštjana (bostjan.remic@gmail.com, 031 810 533).

Ne-praznični infoblok je spisala JernejaB.