Četrtek, 8. 1. 2004
dani
Plošče s svojskim, mistificiranim in že skorajda bizarnim konceptom znajo bržkone vedno delovati zanimivo. Sploh če se ideološka podlaga koncepta skriva za nečem, kar je že skorajda neuresničljivo in obstoji predvsem v našem sanjskem svetu. Pri delovanju berlinske založbe Morr Music tega zares nismo bili pretirano vajeni, kaj šele da bi ideološka nota prevladala nad samim zvočnim učinkom in čustvenim izlivom. Ok. Nekaj poskusov je bržkone bilo, a bi jih najbrže lahko preštel na prste ene roke. Med izstopajočimi imeni bi lahko usmeril pozornost predvsem proti aktivističnemu, melodičnemu in eksperimentalnemu IDM-u, projektu Phonem, ki se je npr. na plošči "Ilisu" prepustil kontroverznosti vprašanja gradnje razvpitega jeza v Turčiji. A če tematike iz same zvočnosti ni bilo lahko razbrati – to ti je uspelo predvsem skozi samo verbalno-pisno podlago -, pa je zgodba naših nocojšnjih gostov še izraziteje pomočena v znanstveno fantastiko ...
... Maja leta 2011 naj bi namreč iz ruskega Novgoroda malo vesoljsko plovilo - imenovano Antares - poletelo na popotovanje po vesolju, ki naj bi trajalo kar 75.000 let. In ne samo, da bo plovilo posedovalo tudi material plošče "Into Forever", ki jo boste slišali nocoj, ampak naj bi njena vsebina "pomirila" prav vse kotičke neraziskanega vesolja. Nora ideja, ki je za naša nocojšnja gosta sicer neizvedljiva, a bržkone fascinantna. Za temi sanjami se namreč skrivata prečastiti danski zvočni potujevalec Jonas Munk alias Manual in Alexander Perls - bivši član post-rockerjev Quasi in idejni vodja newyorškega dvojca Icebreaker International. Album "Into Forever" je namreč prva plošča iz nove serije, ki jo je spočela založba Morr Music. Gre namreč za idejo spojitve enega od protagonistov njihovega kataloga z bendom, oz. artistom iz drugih založniških miljejev. In moram priznati, da je eksperiment uspel več kot dobro, saj so našli dva posameznika, ki posedujeta isti glasbeni okus, ljubita barvitost harmonij in melodij, avant-pop formo zavijeta v nepredvidljive preobrate, iščeta čustven izhod skozi mešanje digitalnega z organskim, nenazadnje pa ju - kar je že več kot očitno - druži predanost enigmatičnosti in lepoti kozmosa. A kljub vsem podobnostim med Munkom in Perlsom lahko najdem tudi razlike, ki le še kako bogatijo in širijo njuno zvočno identiteto. Celovito zgrajena in 'prelita' plošča preroškega imena "Into Forever" namreč poseduje simbiozo dveh vrst kompozicij oz. komadov. Tisti, pri katerih ima nad miksom prste vmes predvsem Alexander Perls, so pretežno pomočeni v minimalizem, krautrockovsko potujevanje na sledi Cluster in ambientalizem, ki vse dolguje predvsem Brianu Enu. Medtem ko kosi muzike, ki jih podpiše predvsem Jonas Munk, zvenijo precej bolj pestro in večplastno ter ne delujejo le na osnovi drobnih sprememb v detajlih. Dotični komadi so namreč specifični in več kot prepoznavni za njegovo delo na projektu Manual, a precej bolj temačni in neprilagojeni kot kosi na obeh Manualovih predhodnjih albumih, "Until Tomorrow" in "Ascend". Ok. Ne bom rekel, da je tole revolucionarna novost za preteklo delo Perlsa in Munka, poseduje pa tisto, kar šteje: zbirko čustev, melodične lepote, razburka domišljijo in neobvezujočega posameznika preda sanjarjenju.
Komentarji
komentiraj >>