Čeprav se letošnja jesen še ni pokazala v svojih najbolj mrzlih barvah, do koledarskega nastopa zime pa je še poldrugi mesec, kakšnih 80 volkov, kolikor naj bi jih živelo v Sloveniji, in vse, ki spremljajo njihov položaj, že pošteno mrazi. Od konca septembra je z objavo v Uradnem listu namreč v veljavi spremenjen pravilnik o odvzemu posameznih rjavih medvedov in volkov iz narave z odlokom, ki predvideva tudi odstrel 12 volkov. Lov na 12 volčjih pripadnikov se je odprl 1. oktobra in velja vse do konca februarja prihodnje leto, lovci pa bodo lahko v volka puške namerili tudi še v septembru 2012.

Odstrel maloštevilne živalske vrste, kot je volk v Sloveniji, še posebno vzbuja vprašanje o razlogih zanj. Na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so odlok pripravili, pravijo, da sta vzroka dva. Sekretar na okoljskem ministrstvu, Peter Skoberne.



Društvo Dinaricum, ki se ukvarja s proučevanjem in ohranjanjem naravnih danosti na območju Dinaridov – območjem, kjer v Sloveniji pretežno živijo volkovi – se s spremenjenim pravilnikom in odlokom o letošnjem odstrelu volka nikakor ne strinja. Poglavitna napaka po njihovem je, da odlok o odstrelu prihaja z napačne predpostavke ministrstva, da se volčja populacija širi in jo je treba omejiti. Predsednik društva in raziskovalec na biotehniški fakulteti Miha Krofel, ki se poglobljeno ukvarja s problematiko volkov, operira, pa čeprav se pri tem naslanja na povsem isto raziskavo kot ministrstvo, raziskavo Slowolf, s povsem drugačnimi zaključki.




Po mnenju Mihe Krofla sta problematična tudi časovna in prostorska umestitev odstrela. Lovska sezona je potegnjena v februar, v začetek paritvenega obdobja volka, kar lahko privede do nepravilnega vedenja volčjih tropov. Zato so zahtevali, da se letošnji lov na volka zaključi vsaj konec januarja, a neuspešno.



Letošnji odlok o odstrelu 12 volkov posega tudi na območja, kjer so raziskovalci opazili bivanje in gibanje tudi le enega volka. Tako bi na takšnem območju lahko prišlo celo do dejanske iztrebitve volka, s tem pa bi se še dodatno zmanjšalo območje razširjenosti vrste.




Na majavih nogah pa je po ugotovitvah raziskovalcev tudi argument, da bodo z odstrelom 12 volkov in z zmanjšanjem vrste dosegli manjšo škodo, ki jo volkovi povzročajo z napadi na drobnico. Miha Krofel je skupaj z Rokom Črnetom in Klemnom Jerino v začetku leta objavil študijo, ki dokazuje neučinkovitost odstrela volkov kot ukrepa za zmanjšanje škode na domačih živalih. Še več, nepremišljen odstrel lahko povzroči še več tovrstne škode.



Sekretar na okoljskem ministrstvu Peter Skoberne priznava, da so bili napadi na drobnico predvsem argument rejskih lobijev za odstrel, spoznanja stroke o tovrstni neučinkovitosti odstrela pa sprejema. Ministrstvo naj bi že pri snovanju naslednjih odlokov o odstrelu ravnalo drugače.




Ob takšnem razkoraku v mišljenju stroke in ravnanju okoljskega ministrstva se postavlja vprašanje, kdo sploh in na čigavo pobudo sestavlja pravilnike o odvzemu živali iz narave in odloke o odstrelu. Proceduro nam je orisal okoljski sekretar Skoberne:



Ko gre za postopek snovanja odlokov o odstrelu, je bil precej manj diplomatski strokovni sodelavec Lovske zveze Slovenije Srečko Žerjav. Priznava, da gre pri tem za lovljenje ravnotežja med različnimi interesi in v končni fazi za kompromis, nič drugače pa ni bilo niti pri aktualnem odloku o odstrelu 12 volkov.



Društvo Dinaricum je na spremembo pravilnika o odvzemu živali iz narave in na letošnji odlok o odstrelu volkov v času priprave ministrstvu predložilo vse slišane pomisleke, a niso bili upoštevani. Predsednik društva Miha Krofel nima odgovora, zakaj.



Neusklajenost med stroko in ministrstvom naj bi bi bila po zagotovilih ministrstva zgolj zaradi časovnih omejitev, ki jih je imelo slednje pri snovanju odloka. To so se zdi pri enem največjih posegov v volčjo populacijo v zadnjih desetletjih toliko bolj nenavadno, če že ne nepremišljeno. Peter Skoberne.



Pogled v zgodovino odstrela volkov pri nas razkriva, da gre pri letošnjem odstrelu za izjemen poseg, kakršnega po podatkih društva Dinaricum v Sloveniji ni bilo že 30 let. To potrjujejo tudi podatki ministrstva za okolje in prostor.



Da je bil v zadnjih letih trend odstrela volkov pri nas stabilen, se strinja Srečko Žerjav z lovske zveze. Tudi to po njegovem botruje stabilnosti volčje populacije pri nas.



Ob izrednosti, ki jo v dosedanji politiki odstrela volkov pri nas predstavlja letošnji odlok o odvzemu življenja 12 volkov, se upravičeno postavlja vprašanje, kaj utegne to pomeniti za populacijo volka pri nas. Raziskovalec z biotehniške fakultete je mišljenja, da večjo nevarnost kot zmanjšanje števila volkov utegne povzročiti razbijanje volčjih tropov.



V Sloveniji je po zadnjih podatkih monitoringa volkov med 8 in 10 volčjih tropov, med njimi so štirje tudi na Hrvaškem. Vsak trope šteje med 4 in 6 volkov v zimskem času in več v poletnem. Neprecenljiva pa je vloga volkov v ekosistemu.



Nepremišljen in nesprejemljiv odlok o odstrelu 12 volkov vsekakor ne bo prispeval h krepitvi te ključne vloge volka v ekosistemu, kvečjemu obratno. A tako pač je. Od človeka, ki je še sočloveku volk, ne gre pričakovati manj volčje narave ko gre za – volka.

Zetigeist je pripravil Nejc Marcen.