Znamenja, da bi prihajajoči predsednik grške vlade utegnil postati nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke Lukas Papademos, so vse močnejša. Kot zadnji je na to možnost pred srečanjem z grškim predsednikom Karlosom Papuljasom nakazal predsednik opozicijske desne stranke Laos George Karacaferis. Pred pogovorom z grškim predsednikom o vladi narodne enotnosti, ki jih v teh dneh s strankami vodi Papuljas, je Karacaferis z besedami „lahko bi rekel, da imamo Papademosa, a ga dejansko še nimamo" namignil, kdo bi utegnil voditi Grčijo v prihodnje. Karacaferis je ob tem Papuljasu predstavil tudi pogoje njegove stranke za sodelovanje v vladi narodne enotnosti. Ti so: ustavitev zmanjševanja plač in pokojnin, nobene izgube nacionalne suverenosti in začasna ustavitev privatizacij.

V Italiji stavkajo zaposleni v javnem prometu, od jutri do petka pa bodo stavkali tudi zaposleni na bencinskih črpalkah. V Rimu in Milanu je prišlo do množičnih zastojev, saj so se ljudje na delo odpravili v lastnih avtomobilih. Zaradi hudih poplav ni stavke v javnem prometu v Genovi in Torinu, v Toskani in Liguriji pa na prizadetih območjih ne bodo stavkali na bencinskih črpalkah. Poslanska zbornica bo sicer ta teden glasovala o proračunskem poročilu za lani, senat pa bo sprejemal nov paket varčevalnih ukrepov.

Zunanji ministri Srbije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Črne gore so v Beogradu podpisali deklaracijo o reševanju statusa 74.000 najbolj ogroženih beguncev in razseljenih oseb v regiji. Deklaracija za to predvideva zagotovitev 584ih milijonov dolarjev, denar pa nameravajo zbrati na donatorski konferenci, ki naj bi bila prihodnje leto. Ob tem je Štefan Füle, evropski komisar za širitev, napovedal, da bodo polovico teh sredstev prispevale države članice Evropske unije. Visoki komisar Združenih narodov za begunce Antonio Guterres je pohvalil pogum vlad omenjenih držav in ocenil, da je Balkan ena od petih prioritetnih regij glede vprašanja beguncev na svetu.

Aktivisti gibanja 15. oktober, ki že 24. dan zasedajo ploščad pred borzo v Ljubljani, so ob 16. uri v središču mesta izvedli akcijo z naslovom »Konec tišine«. Aktivisti so sredi Prešernovega trga z zalepljenimi usti in zvezanimi rokavi stali, dokler jih niso ostali simbolično osvobodili. Po koncu so mimoidoče pozvali, naj ne bodo več tiho in jih povabili na pogovor. Več o simboliki akcije nam je povedala aktivistka Tina: