V OFFu smo poročali, da je Iranski zunanji minister Ali Akbar Saleh med obiskom v Armeniji ponovno zatrdil, da Teheran razvija svoj jedrski program izključno za miroljubne namene. Za tem se je oglasil še iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad in povedal, da Iran ne potrebuje atomske bombe, da bi se soočil z Združenimi državami Amerike in dodal, da bo za odpravo ameriške grožnje raje uporabil svoje spretnosti. V luči obtožb, da naj bi bil Iran že blizu izgradnje atomske bombe in da bo iranski jedrski program kmalu dobil vojaško dimenzijo, je iranski predsednik Združene države še obtožil skrajne nesramnosti, saj kot pravi imajo same tisoče na atomskih bomb.

Ob grožnjah vojaškega posredovanja v Iranu se je oglasil tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, pri čemer je dejal, citiramo: „Militantna stališča, da je Izrael ali kdo drug pripravljen na uporabo sile proti Iranu ali kateri drugi državi na Bližnjem vzhodu, so izjemno nevarna retorika.„ Konec citata. Ob tem je vse vpletene pozval k miru in zadržanosti. Kljub pozivom pa je izraelski zunanji minister Avigdor Liberman znova pozval k ukrepanju proti Iranu. Zavzel se je, da bi morala mednarodna skupnost sprejeti izjemno ostre sankcije, ki bi ohromile delovanje iranske centralne banke ter naftne in plinske industrije, kar bi bil po njegovem edini način, da se bil Iran pripravljen resno pogovarjati.

Grška javna televizija je poročala, da je grški premier George Papandreu ministre svoje vlade pozval, naj odstopijo, in tako odprejo pot za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Papandreu, ki naj bi v kratkem tudi sam odstopil je ob tem dejal, da je Grčija na dobri poti in da bo še danes našla rešitev. Kdo bo na čelu prehodne vlade, ki naj bi Grčijo vodila do predčasnih volitev predvidoma sredi februarja, zaenkrat še ni jasno.

Vlada Silvia Berlusconija je kljub sprejemu zaključnega računa izgubila absolutno večino v poslanski zbornici. Za zaključni račun je namreč glasovalo le 308 poslancev, 321 pa se jih je vzdržalo. Zaradi nastale situacije je vodja največje opozicijske stranke Demokratske stranke Pier Luigi Bersani premiera pozval k odstopu. Razplet vladne krize, ki jo je močno poglobil pritisk finančnih trgov na stroške zadolževanja države, ostaja nejasen. Vodja koalicijske stranke Severne lige Umberto Bossi je Berlusconija pozval, naj vodenje vlade preda sekretarju Ljudstva svobode Angelinu Alfanu. Berlusconi je pred današnjim glasovanjem sicer povedal, da bo svojo odločitev o prihodnosti vlade sporočil po glasovanju o proračunu, ki jo bo sprejel na sestanku z Bossijem, ministrom za finance Giuliom Tremontijem in ministrom za notranje zadeve Robertom Maronijem.

Kot je že 25 dni za prostor pred ljubljansko borzo oziroma bojzo normalno, se je oziroma se bo vsak čas tudi danes tam odvijala skupščina na kateri lahko sodeluje vsakdo. Bo pa gibanje 15. oktober na današnji večer pridobilo nov element pri svojem delovanju. Pedagogi, raziskovalci in študentje iz centra za kritično politologijo in člani politološkega društva so se namreč udeležili skupščine, s čimer napovedujejo aktivno sodelovanje v gibanju. Več nam je povedal profesor na FDV-ju in predstojnik centra za kritično politologijo, Andrej Lukšič: