Vsakokratne državnozborske volitve so predvsem trenutek, ko se na novo premešajo in razdelijo karte za sedeže pri domačih koritih zakonodajne in izvršne oblasti. To je med drugim včeraj brez dlake na jeziku na uradno zdravju ljudi namenjenemu predvolilnemu posvetu svoje stranke priznal tudi opozicijski prvak Janez Janša. Zato te dni naslovne strani in prve minute domačih javnih občil zasedajo predvsem liste kandidatov za čestitke, s katerimi bodo stare in nove politične stranke na Slovenskem naskakovale za poslansko svojat rezerviranih 88 sedežev v Državnem zboru. Za uvrstitev v prvo kategorijo političnih oblastnikov, bo potrebno po vsej državi zbrati vsaj okoli 4 odstotke podpore volivk in volivcev. Do uvrstitve na rezervno listo in dostop do rednih mesečnih nakazil po glavi posameznega volivca pa bodo upravičene tudi izven-parlamentarne stranke, ki bodo zbrale vsaj 2 odstotka volilne podpore.

Vsakokratna predvolilna kampanja je sicer tudi obdobje, ko se v strankarskih štabih intenzivno ukvarjajo z analizami medijskega poročanja o predvolilnih aktivnostih njihovih kandidatov za čestitke. Javna občila na Slovenskem namreč ostajajo izrazito podrejena političnim upraviteljem države. Pravzaprav vsaka koalicija do zdaj, razen zadnje Boruta Pahorja, ki ji niti tega pred lastnim razpadom ni uspelo uveljaviti, je med vsemi drugimi zakonskimi rešitvami v skladu svojimi potrebami preurejala tudi domačo medijsko krajino, v kateri ima posebno mesto tudi nacionalna oziroma državna radiotelevizija. Prav vsakokratna predvolilna kampanja tako v prvi vrsti dokazuje, kako vsebinsko prazna sta koncepta uredniške avtonomije in novinarske neodvisnosti na Slovenskem.

Pravila igre med volilno kampanjo so tako še posebej strogo in natančno določena za nacionalno Radiotelevizijo, ki jo z imenovanjem večine članov v Nadzorni in Programski svet pravzaprav neposredno nadzira prav vsakokratna politična koalicija na izvršni in zakonodajni oblasti v državi. Tudi med zadnjim predčasno zaključenim mandatom referendumsko zavrnjeni zakon o RTV Slovenija tega demokratičnega absurda ni niti poskušal odpraviti. Vsi zaposleni in s tem tudi novinarji ter uredniki nacionalne Radiotelevizije tako ostajajo javni uslužbenci, katere ima v vsakokratni vladi načez ministrstvo za javno upravo.

Posledice političnega nadzora javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija se tako zrcalijo tudi v tokratnih Pravilih in navodilih RTV Slovenija za volilno kampanjo državnozborskih volitev 4. decembra letos. Tako mora RTV Slovenija povsem v skladu z določili v Državnem zboru sprejetega zakona kandidatom za čestitke omogočiti brezplačne predstavitve njihovih programov po načelu enakih pravic. Da se ve kdo je v tej državi glavni, zakonsko načelo nadalje določa, da kandidatnim listam zunajparlamentarnih strank in kandidatov pripada tretjina vsega programskega časa, namenjenega volilnim oddajam. Med glavne oziroma prvokategorne parlamentarne stranke pa sodijo vse tiste stranke, ki imajo zastopnika v Državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu. Torej SD, SDS, DeSus, SLS, LDS, Zares, SNS in Nsi.

Kljub temu da je že jasno, da se bodo tokrat med tradicionalne parlamentarne prejemnike kart za mesta pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, gotovo prebile tudi nekatere nove politične stranke, ki se sicer ne prav uspešno ali prepričljivo pretvarjajo, da niso stranke ampak gibanja oziroma liste, pa tudi med njimi ni politika, ki bi že vnaprej napovedal, da se bo v primeru izvolitve zavzel, da se odpravi to poneumljanje novinarskega poklica, kot smo mu lahko v vsakokratni predvolilni ali predreferendumski kampanji priča na radijskih in televizijskih programih nacionalne, pravzaprav pa državne radiotelevizije.

Tako bodo tudi tokratna predvolilna soočenja na državni radioteleviziji odmerjena do sekunde natančno. Vrstni red brezplačnih predstavitev vsake kandidatne liste pa bo določil javni žreb. Rok za vložitev kandidatur kandidatov za čestitke zvečer 4. decembra pri pristojni volilni komisiji posamezne volilne enote, se sicer izteče danes opolnoči. Volilne komisije volilnih enot bodo nato liste, ki so v skladu z zakonom, potrdile, do 16. novembra pa sestavile sezname potrjenih list, ki jih bodo določile z žrebom. Državna volilna komisija pa bo sezname list kandidatov z izdajo posebnih brošur javno objavila šele najpozneje do 19. novembra.

Čisto uradno bomo torej izvedeli, kdo vse so kandidati za čestitke oziroma tekmeci za naskok na Državni zbor na volitvah 4. decembra, šele 16. novembra. Kljub temu pa smo na danes prav sončni strani Alp že globoko v predvolilni kampanji, v kateri imajo prav mediji in še posebej nacionalna radiotelevizija ponovno ključno vlogo za pridobivanje naklonjenosti domačega še neopredeljenega volilnega telesa. Kako se še naprej na Slovenskem razume vloga in poslanstvo nacionalne radiotelevizije pa dokazuje včerajšnji dopis, ki so ga iz strank ZARES, LDS in SNS naslovili na vodstvo RTV Slovenija.

V tem dopisu, pravzaprav pa povsem odkriti politični grožnji informativnemu programu državne televizije, te stranke ugotavljajo, da dejstvo, da so na osrednjo televizijsko pogovorno oddajo informativnega programa Poglede Slovenija povabljeni zgolj Janez Janša, Gregor Virant, Zoran Janković, Borut Pahor, Karl Erjavec in Radovan Žerjav, pomeni diskriminacijo drugih parlamentarnih in neparlamentarnih strank. Še več strankarski štabi na oddajo pač nepovabljenih predsednikov strank ZARES, LDS in tudi SNS kar v skupnem dopisu menijo, da gre vsaj za zlorabo, če že ne za kršitev 6. člena kakopak v Državnemu zboru sprejetega zakona o volilni in referendumski kampanji.

V državnem zboru v tem predčasno zaključenem mandatu sicer ne tako enotni pritožniki pa so grožnjo vodstvu RTV Slovenija podkrepili tudi z naznanilom, da bodo o tej zlorabi, če že ne kršitvi, obvestili tudi republiški inšpektorat za notranje zadeve, ki sicer v državi nadzira tudi medijsko izvajanje zakona o volilni kampanji. Kako sicer so za stranke pomembna domača javna občila in še posebej državna radiotelevizija pa kaže primer izven parlamentarne Nove Slovenije. Iz te stranke so se političnim grožnjam vodstvu državne radiotelevizije, če ne bo spremenila načina izbire strank za predvolilno soočenje, pridružili kar z napovedjo tožbe. Zunajparlamentarna in sicer povsem nepoznana Neodvisna stranka Pomurja pa je konec oktobra vložila celo pobudo za oceno ustavnosti zakona o RTVS.

Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve je sicer organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve, pod katerega sodi tudi osrednji civilni represivni aparat države oziroma policija. Kljub temu da vsaj do 16. novembra seznami kandidatov za čestitke na državnozborskih volitvah 4. decembra letos uradno ne bodo znani, pa je javna naznanitev prijave nacionalne Radiotelevizije inšpektoratu za notranje zadeve odmevna zadeva. Nenazadnje gre le za odkrito grožnjo in pritlehen poskus vpliva na uredniško neodvisnost in novinarsko avtonomijo javnim delavcem informativnega programa nacionalne radiotelevizije. Toda tako to gre. Osrednji cilj slovenskih političnih strank tako ostaja, zagotoviti si čim večja redna mesečna nakazila po glavi posameznega volivca. In ta pač opravičuje še tako nedemokratična sredstva.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z medijskim pokrom domačih kandidatov za čestitke v zobeh poskrbel Tomaž Z.