Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Wolves In The Throne Room!!! (1078 bralcev)
Ponedeljek, 21. 11. 2011
Marko Karlovcec



Prejšnji torek, ko je dobršnemu delu Slovenije vladala neizprosna megla, so v prav tako meglenem Zagrebu nastopili ameriški znanilci transformativne moči ekološko navdahnjenega black metala, Wolves In The Throne Room. (v celoti!)

WOLVES IN THE THRONE ROOM, 17.11.2011; Tvornica Kulture, Zagreb, Hrvaška

* Prejšnji torek, ko je dobršnemu delu Slovenije vladala neizprosna megla, so v prav tako meglenem Zagrebu nastopili ameriški znanilci transformativne moči ekološko navdahnjenega black metala, Wolves In The Throne Room. Pot do tja je bila malodane nemogoča, kar je botrovalo tudi temu, da sem žal zamudil prvo nastopajočo skupino, duo Wolvserpent. Zadnjih par ujetih minut njunega seta je bilo vsekakor slišati odličen in zamaknjen doom-stoner, ki kliče po ponovnem preverjanju. Takoj za njima pa so se na odru že pripravljali Wolves In The Throne Room. Samo prizorišče, nekakšen preurejen velik tovarniški hangar, je bilo po merilih generičnega metal-rock kluba vzorno, a se je za tako specifičen bend izkazalo kot rahlo ambivalentno.

Wolves In The Throne Room so namreč znani po tem, da vsem okoliščinam koncerta, tako logističnim kot spiritualnim, posvečajo veliko pozornost. V matični Ameriki so se tako v veliki meri odrekli nastopanju na tradicionalnih prizoriščih, kot so klubi in bari. Namesto tega nastopajo v svojih naravnih okoljih, torej skvotih, zapuščenih stavbah in hlevih ter seveda na odprtem v naravi. S seboj prenašajo tudi lastno ozvočenje in ljudi. Žal zaradi težavnosti tovrstnih podvigov v Evropi na ta način ne nastopajo. Kljub temu pa skušajo tudi iz situacij, kakršna je bila v Zagrebu, potegniti čim več. Ob vstopu sem bil takoj zaskrbljen, saj je bila predsoba dvorane pravzaprav bar s šankom in televizijo. To je nekaj, česar skupina, pa tudi sam obiskovalec res ne mara. Na srečo so kot ponavadi ugasnili čisto vse luči in zaprli šank, na oder pa postavili petrolejke, ki so jim dodali še dve oranžni luči. V zraku sta narasla napetost in pričakovanje, Wolves In The Throne Room pa so nonšalantno in brez pretenzij prišli na oder.

Zanimivo je bilo že začetno »preizkušanje« instrumentov, ko so za nekaj sekund kaotično zahrupali. Kljub vremenu pa niso začeli s komadom »Wanderer Above The Sea Of Fog«, temveč z drugo skladbo prejšnjega albuma »Black Cascade«, »Ahrimanic Trance«. Takoj je bilo očitno, da gre zares. Zvok je bil silovit in izredno glasen, a se je obenem po prostoru vil kot meglica - kar je povsem v skladu z njihovo glasbo. Osnovni sestavini le-te, blastbeat darkthronovske hitrosti in plavajoči black metal riffing, sta v njihovih rokah delovali neverjetno prostrano. Kriki pevca in kitarista Nathana Weaverja pa so bili preprosto srh vzbujajoči, zaviti v oblak razpršenega odmeva. Vendar to ni bil srh groze, temveč prej vznemirjenost, ki jo začutiš ob nočnem sprehodu v gozdu, ko ne veš, če klici prihajajo iz tebe ali od kje drugje ... Kdor delovanje Wolves In The Throne Room pozna, bo vedel, da so ena redkih t.i. black metal skupin, ki igrajo na izrazito ne-metalski način. Poleg tega, da je odsotno kakršnokoli postavljaštvo, je glasba sama odigrana povsem brez konvencionalne klasično metalske agresije, groova in načina fraziranja. Pri Wolves In The Throne Room namesto tega najdemo religiozno zavezanost specifičnim zvočnim posebnostim black metala, ki jih z globoko vero v njihov preobrazbeni potencial in šamansko uporabnost v svoji glasbi servirata brata Weaver. To je bilo na koncertu očitno, saj so ustvarili atmosfero, kakršni smo na takih koncertih le redko priča. Prisostvovanje koncertu je bilo kot nekakšno zrenje v svet, ki ga nosijo s seboj. V svojem umetniškem delovanju in tudi siceršnjem vsakdanjem življenju namreč raziskujejo načine, kako se čim bolj povezati z lastnim bivalnim prostorom na različnih energetskih nivojih. Kot marsikdo ve, živita Nathan in Aaron Weaver, ki sta jedro zasedbe, s svojimi družinami na samozadostni eko-kmetiji. Tam razvijata način življenja, v marsičem različnega od danosti moderne dobe. V tem smislu so turneje in veliki prostorski premiki veliki posegi v njihov bivalni ritem. Zato pa je čutiti, kot da s seboj vedno nosijo duha kaskadskih gozdov, ki se jim tako glasbeno kot eksistencialno zavezujejo. To se na najbolj očiten način manifestira v skladbi z naslovom »I Will Lay Down My Bones Among The Rocks And Roots«, ki so jo na koncertu odigrali tik pred koncem. Gozdne privide so na četrtkovem koncertu ustvarili tudi z zastavami, razobešenimi nad odrom. Te so s stiliziranimi podobami sov, jelenov in drugih živali sugerirale arhetipne energetske tokove, s katerimi, po lastnih besedah, Wolves In The Throne Room delajo.

Sama koncertna zasedba je bila rahlo okrnjena. Nastopili so le z bobni, dvema kitarama in vokali. Prispevek nižjih frekvenc pa so namesto basa priskrbeli s sekvenciranimi sub-basovskimi pokrajinami analognih sintetizatorjev, ki jih je upravljal bobnar Aaron Weaver. Ta mogoče rahlo nenavaden pristop je večino koncerta deloval presenetljivo dobro, takoj pod odrom pa so bili basi nekajkrat tudi na meji slušne vzdržnosti. Je pa tovrsten setup botroval tudi manjšim tehničnim težavam proti koncu koncerta, zaradi česar smo morda dobili malce prekratek nastop. Zanimivo je bilo tudi, da so sintetizatorji kontinuirano utripali skozi celoten koncert ter tako poskrbeli, da med skladbami ni bilo premorov, temveč fascinanten šum. Organsko prežemanje se je najočitneje pokazalo pri skladbah »Thuja Magus Imperium« in »Prayer Of Transformation« z novega albuma »Celestial Lineage«. Na njem tudi sicer analogni sintetizatorji in kopica šumečih diverzij igrajo pomembno vlogo.

Wolves In The Throne Room so tako vsekakor uspeli pričarati velik del magije, ki jih spremlja. Hkrati pa je poleg kratkosti koncerta zbodla rahla neprimernost prizorišča. Celotna prireditev je bila izvedena korektno, a vsaj jaz si nisem mogel kaj, da si ne bi koncerta zaželel doživeti v kakem bolj intimnem okolju. Obiskovalcev je bilo ogromno, a zdi se mi, da je bilo precej naključnih metalcev in ljudi, ki so bili na koncertu preprosto zato, ker so Wolves In The Throne Room trenutno zelo »hip«. Le-ti niso pokazali ravno velike pripravljenosti na prepuščanje zvočnemu udaru, ampak so kot na kateremkoli drugem koncertu raje komentirali in hodili po pivo. To me je spodbudilo, da sem čim prej našel način, kako priti direktno pod oder. Upam, da bomo torej tudi v teh krajih nekoč slišali koncert v bolj radikalni DIY maniri, na kakšni posebni lokaciji. Sicer pa Wolves In The Throne Room že napovedujejo radikalen prelom v svojem delovanju, ki lahko pomeni tudi popolno ukinitev »overground« koncertov in vrnitev v najbolj anonimno podzemlje.

Po volčjih prostranstvih je taval Marko Karlovčec.

 





Komentarji
komentiraj >>