Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
VAL ŠTUDENTSKIH PROTESTOV IN ZASEDB (1510 bralcev)
Petek, 25. 11. 2011
Matej Š.



Različne študentske skupine že zadnjih nekaj let z različno intenzivnostjo in pogostostjo opozarjajo in protestirajo proti vdoru neoliberalne kapitalistične logike v same temelje delovanja univerzitetnih in akademskih institucij. Po vzniku gibanj Occupy pa so tudi specifične študentske zahteve dobile nov zagon.

Potem ko je gibanje Occupy Wall Street septembra v New Yorku po zgledu španskega gibanja 15. maj in uporov v arabskem svetu začelo s protesti proti diktatu finančnega kapitala in izkoriščanju 99ih odstotkov ljudi s strani enega, se je ideja skorajda v hipu razširila po celem svetu. Gibanja „Occupy“ so v številnih svetovnih mestih izrazila svojo solidarnost z newyorškim originalom in s podobnimi taktikami začela glasno opozarjati na nepravilnosti aktualne kapitalistične ureditve.

Med najbolj aktivnimi skupinami v teh gibanjih so vseskozi študentje, ki naj bi bili že v osnovi bolj uporniško-revolucionarno naravnani. Različne študentske skupine sicer že zadnjih nekaj let z različno intenzivnostjo in pogostostjo opozarjajo in protestirajo proti vdoru neoliberalne kapitalistične logike v same temelje delovanja univerzitetnih in akademskih institucij. Po vzniku gibanj Occupy pa so tudi specifične študentske zahteve dobile nov zagon.

Iz različnih mest in študentskih naselij se tako lahko slišijo v osnovi podobne študentske zahteve: nasprotovanje povišanju šolnin ali sploh njihovi uvedbi, ohranitev avtonomnosti univerz pred vdorom in diktatom kapitala, nestrinjanje z reformami visokega šolstva in prekernimi zaposlitvami znotraj visokošolskih institucij, zavzemanje za štipendije in podobno.

V Združenih državah Amerike, v samem epicentru upora, so newyorške mestne oblasti že izvedle obsežne akcije proti stalno prisotnim protestnikom, ki so jih spremljala fizična obračunavanja in policijsko nasilje nad protestniki. Ekscesna sila represivnih organov je šokirala tudi na prizorišču študentskih protestov na univerzitetnih središčih kalifornijskih univerz Berkeley in Davis. O trenutni situaciji in o študentskih zahtevah na kalifornijskih univerzah nam bo več povedal nekdanji sodelavec Radia Študent, ki se nahaja na univerzi Davis, David Verbuč:



Po besedah Verbuča se univerzitetne oblasti nikjer po Ameriki na študentske zahteve niso odzvale s konstruktivnim dialogom:



Tudi v naši neposredni bližini, na Balkanu, so študentske skupine aktivne že dalj časa. Okupacije ali druge akcije tako potekajo ali pa so potekale v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. V srbski prestolnici so študentje v drugi polovici oktobra okupirali filološko in filozofsko fakulteto ter višjo elektrotehnično šolo. Tudi tam so študentska zasedba in aktivnosti znotraj nje potekale precej burno, več o dogajanju v Beogradu pa nam je povedala študentska aktivistka Jelena:



Jelena je podrobneje predstavila tudi razloge in ozadje, zato da so se tamkajšnji aktivisti odločili za zamrznitev blokade:



Konkretizacija študentskih zahtev in protestov se je v obliki zasedbe Filozofske fakultete v sredo zgodila tudi pri nas. Stvari zaenkrat potekajo precej bolj mirno in artikulirano, študentski aktivisti so izrazili svoje zahteve in vzpostavili dialog tako z vodstvom fakultete kot tudi univerze. V osnovnih točkah zahtevajo ukinitev bolonjske reforme, brezplačnost študija na vseh stopnjah, avtonomnost univerze in študentsko samoorganiziranje ter ureditev prekernih oblik zaposlovanja univerzitetnih sodelavcev. Napovedali so, da bodo pri zasedbi vztrajali do izpolnitve njihovih zahtev.

Ena od prvih delavnic na osvobojeni Filozofski fakulteti je bila na temo povezanosti gospodarstva in univerze, vodil pa jo je Primož Krašovec s Pedagoškega inštituta. Kako on vidi sodelovanje med univerzo in gospodarstvom in ali se mu zdi, da je gospodarstvo v tem odnosu že v dominantnem položaju?



Krašovec je opozoril tudi na neprimernost ocenjevanja znanosti skozi oči gospodarstva in na škodljive posledice tovrstnega početja:



Zasedba Filozofske fakultete je zaenkrat še v začetni fazi in marsikaj v zvezi z njo se še razvija. Prišlo je že do nekaterih trenj z drugimi študenti, ki zaradi zasedbe niso mogli normalno opravljati svojih študijskih obveznosti. O širši podpori zasedbe med študenti je spregovoril študent filologije in aktivist gibanja Mi smo univerza, ki želi ostati neimenovan.



Med aktivisti zasedbe je vseskozi prisoten močan odpor do predstavnikov političnih strank, ki je prvi dan zasedbe kulminiral z „izgonom“ predsednika Stranke mladih – Zeleni Slovenije, Darka Kranjca. O tem in o razlogih za odklonilen odnos do vseh političnih strank nam je spregovoril isti neimenovani aktivist:



Sporočilo študentov, ki so zasedli Filozofsko fakulteto, o nezaželenosti političnih akterjev pa je bolje razumel predsednik Stranke za trajnostni razvoj Matjaž Hanžek, ki se zato ni pojavil na prizorišču dogajanja, je pa zahteve študentov vseeno podprl:



Kot smo videli, se je zasedba Filozofske fakultete v Ljubljani začela veliko bolj mirno kot na fakultetah v nekaterih drugih mestih. Aktivistom gibanja Mi smo univerza gre vsekakor na roko to, da se nahajamo v predvolilnem obdobju, ko oblastem na različnih nivojih ni v interesu odprto obračunavanje s študenti. Zaradi tega lahko tudi v miru in koherentno artikulirajo svoje zahteve in odprejo debato, ki bo potekala v smeri konstruktivnega iskanja rešitev z relevantnimi akterji. Predvsem pa bo glavna naloga po volitvah pozvati tudi novo vzpostavljeno oblast, naj njihove zahteve upošteva pred tistimi, ki jih bo nedvomno še naprej izpostavljal kapital. Med prvimi zahtevami pa mora biti ta, da se cene za aktualno krizo ne sme v največji meri obesiti na ramena institucijam, ki je niso povzročile in povrhu v družbi opravljajo tako pomembno funkcijo.

Kultiviral je Matej Šebenik.



Komentarji
komentiraj >>