OFF NAPOVEDNIK

Ameriška javna morala ustvarja nov škandal na primeru 38-letne matere, ki je 16-letnemu prijatelju svojega sina poslala svoje gole fotografije. Lori Darling je na sojenju priznala svojo krivdo, houstonski sodnik pa jo je obsodil na 5 let pogojne kazni in od nje zahteval, naj se prijavi kot spolna prestopnica. To ji bo sicer onemogočalo stik z mladoletnimi osebami, razen v primeru, ko to te njeni ožji družinski člani.

Prav tako so ji prepovedali dostop do spleta na domačem naslovu, kiber-svet pa bo lahko obiskovala le še zaradi iskanja službe. To seveda ni prvič, da se ameriško sdostvo meša v popoldansko razedrilo ameriških državljanov, zato ni presenetljivo, da se spolni fetiši ljudi vse bolj selijo v anonimno zasebnost svetovnega spleta.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki je vedno gol.

OFF PROGRAM

Na Filozofski fakulteti se nadaljuje zasedba s strani gibanj Mi smo univerza in 15. oktober, ki je danes organizirala delovno skupino z naslovom „Outsourcanje in akademski prekariat“, na katerem sta sodelovala tudi rektor Univerze v Ljubljani Stane Pejovnik in dekan Filozofske fakultete Andrej Černe. Več o dogajanju nam je povedal študent filologije, sicer aktivist gibanja Mi smo Univerza, ki želi ostati neimenovan:



V prostorih zasedene Filozofske fakultete se nahaja tudi sodelavec Aktualno-politične redakcije Goran Bečirevič, ki nam bo povedal več o dogajanju na faksu:



Migrantski delavci in upniki Vegrada v stečajnem postopku se borijo za izplačilo svojega zaslužka, ki jim ga dolguje omenjeno podjetje. Na njihov naslov v Vegradovem samskem domu na ulici Vide Pregarčeve v ljubljanskih Mostah pa je ta teden s strani stečajne upraviteljice Vegrada prispelo obvestilo o takojšnjem plačilu najemnine ali posledični izselitvi. Delavci proti takšnemu tretmaju protestirajo, saj ne nameravajo poravnati najemnine podjetju, ki jim še vedno ni izplačalo zaslužkov. Delavci so samski dom zasedli že julija in vodstvo podjetja tedaj obvestili, da ne nameravajo plačati najemnine, dokler Vegrad ne poravna svojih obveznosti. Izguba začasnega prebivališča bi za večino prebivalcev pomenila tudi izgubo težko pridobljenega delovnega dovoljenja. Njihov položaj je opisal aktivist nevidnih delavcev sveta, Matjaž Oven:



Potem, ko je ljubljanski župan in kandidat za mesto premiera, Zoran Janković, priznal, da je lastnik hiše v Grosuplju, v kateri prebiva njegov sin Jure z družino, čeprav tega prej ni obelodanil, je sedaj v javnost preko poročanja Dela prišel podatek, da je zamolčal tudi lastništvo več zemljiških parcel. Gre za po podatkih geodetske uprave 3400 kvadratnih metrov gozda na ljubljanskem Golovcu. Delo poroča tudi, da Janković ni odgovoril na vprašanje, ali ima v formalni lasti ali solasti v Sloveniji ali tujini še kakšno nepremičnino ali solastniške deleže, za katere javnost še ne ve.

Bonitetna agencija Moody's je oceno madžarske kreditne sposobnosti spremenila v špekulativno naložbo. Madžarska bo svoje državne obveznice sedaj težje zastavila kot kritje za najem kreditov. Naša vzhodna soseda se je spremembi ocene sicer skušala izogniti pretekli teden, ko je Evropsko unijo in Mednarodni denarni sklad zaprosila za dodatno pomoč, vendar analitikov Moody's to ni zmedlo. V nos pa jim gredo tudi etatistični posegi v gospodarstvo, saj je država nacionalizirala pokojninske sklade, sektorje gospodarstva v tuji lasti, določili pa so tudi fiksno menjalno razmerje med forintom in švicarskim frankom, ki je daleč od tržnega.

Na severu Nemčije je policija uporabila vodne topove proti protestnikom, ki so čakali na prihod jedrskega tovora iz Francije. Spopadi med policijo in nasprotniki tovora naj bi izbruhnili po tem, ko so slednji na policiste začeli metati pirotehnična sredstva in barvo. Protestniki so nameravali blokirati križišče pri Metzingnu (izg. mecingnu), blizu cilja pošiljke. Vlak je bil medtem ustavljen že na francoski strani pred mejo. Predstavnik francoskega notranjega ministrstva je sporočil, da bo tovor pred mejo morda čakal dve uri, morda pa dva dni. Dodal je, da je pomembno, da se na obeh straneh meje najprej vzpostavita javni red in mir. Jedrski tovor je na poti v Nemčijo iz francoske nuklearke Areva v Normandiji, protesti proti njegovemu prevozu pa so bili tudi v Franciji. Gre sicer za prvo takšno pošiljko v Nemčijo, odkar je uradni Berlin po nesreči z jedrsko elektrarno na Japonskem odločil, da zapre vse nuklearke v Nemčiji do leta 2022. Hkrati gre za zadnjo od dvanajstih jedrskih pošiljk iz te francoske jedrske elektrarne v Nemčijo. Vlak sicer prevaža 11 zabojnikov z visokoradioaktivnim jedrskim odpadom, ki se bo shranil na severovzhodu Nemčije, čeprav tam ne bo ostal za vedno.

Tiskovno predstavništvo Bele Hiše je sporočilo, da se mora Egipt zavzemati za hiter prenos oblasti z vojaškega sveta na civilno oblast, saj si mora egipčanska oblast hitro poiskati zaledje legitimne avtoritete. Ameriški predsednik Barack Obama je prav tako obsodil pretirano uporabo nasilja pri obvladovanju protestov.

Siriji se danes izteče ultimat Arabske lige, ki od nje pričakuje, da bo sprejela 500 zunanjih opazovalcev. Sirija misije sicer ne zavrača, vendar skuša izpogajati, da bi bilo teh opazovalcev le 40. V primeru, da jih ne sprejme v določenem roku, se bo Arabska liga ponovno sestala v nedeljo in razpravljala o nadaljnjih sankcijah, ki so trenutno še ekonomske narave. BBC-jevi novinarji iz mesta Homs na zahodu države pa poročajo o stalnih dezertacijah iz vrst sirijskih varnostnih sil, kar proteste množic spreminja v vse bolj oboroženo državljansko vojno.

Združene države Amerike so pred sirijsko obalo parkirale svojo najnovejšo letalonosilko, ki nosi ime nekdanjega predsednika Georga Busha. To se je zgodilo le nekaj dni potem, ko je tamkajšnja ameriška ambasada vse ameriške državljane pozvala, naj zapustijo to državo. O vojaškem posegu je začela govoriti tudi zaveznica pakta NATO, Turčija, ki želi iz Sirije odstraniti elemente Kurdske delavske stranke, organizacije, ki jo je Turčija uvrstila na seznam terorističnih skupin.

Rožljanju z orožjem od bližnjega do srednjega vzhoda se pridružuje tudi Iran, ki Združene države Amerike svari pred dolgotrajno vojaško prisotnostjo v Afganistanu, češ da bi takšna odločitev vodila do vzpona teroristične aktivnosti.

Ameriško vrhovno sodišče bi lahko organom pregona odobrilo dostop do lokacijskih podatkov uporabnikov pametnih telefonov, in to brez sodnega naloga. Konkretna zadeva, ki je trenutno v presoji sodišča, je primer Združenih držav proti Antoineu Jonesu, domnevnemu preprodajalcu drog, ki so mu zvezni agentje brez sodnega naloga v avto podtaknili GPS sledilno napravo. V javnosti so se hitro pojavile špekulacije o ustavnosti takšnega početja. Vendar kot opozarjajo analitiki, se meje med pravico do zasebnosti in pravico do obveščenosti vse hitreje zlivajo, saj mnogi od nas konsenzualno uporabljamo storitve tipa Facebook, Twitter in Google Latency, ki jih redno ažuriramo s podatki, ki bi jih do nedavnega smatrali za intimne.

Off sta pripravila Luka Tetičkovič in Boris Vasev.