»Kdo je univerza? Študentje, profesorji, vsi ostali delavci. Kdo ni univerza? Politiki, rektorji, režimski birokrati.« Slednje besede so v sredo odmevale po hodnikih Filozofske fakultete, ko so aktivisti gibanj Mi smo Univerza in 15o osvobodili Filozofsko fakulteto. Osvoboditev se je zgodila z zasedbo nekaj predavalnic v pritličju omenjene fakultete. Takoj zatem se je vzpostavil plenum oziroma skupščina, ki deluje kot najvišje politično telo tekom zasedbe.

Entuziazem po skoraj enem tednu zasedbe nikakor ne pojenja, temveč se konsolidira in pridobiva nove razsežnosti. Za slednje poskrbijo novi obrazi, ki se dnevno priključujejo aktivnostim zasedbe, kot podpore kolegov iz tujine, ki so se ta vikend mudili v Ljubljani. Zasedbo so iz Zagreba prišli podpret tudi študentje in študentke tamkajšnje Filozofske fakultete, ki že imajo izkušnje z uspešno blokado.

Entuziazem pa se dodatno krepi tudi zaradi nekaterih reakcij na Filozofski fakulteti, ki smo jim priča v zadnjih dneh. Konkretno mislimo na reakcijo Mirana Hladnika, literarnega zgodovinarja in rednega profesorja za slovensko književnost na Filozofski fakulteti, ki je v petek na portalu SloVit objavil svoj javni razmislek o zasedbi Filozofske fakultete.

Profesor Hladnik je v svojem tekstu za zasedbo dejal, da mu gre na živce zaradi sedmih razlogov. Med drugim je dejal, da osvoboditelji, ki jih ves čas postavlja v narekovaje, v pamfletih na pamet blebetajo o stvareh - denimo o bolonji - ter da v realnosti ni osnove za njihov »popreproščen dihotomen pogled na svet«. Zelo pa ga moti tudi dejstvo, da od zasedbe naprej v osvobojenih predavalnicah ne more več izvajati svojih rednih predavanj in se mu s tem jemlje pravica do normalnega opravljanja poklica. Tako je danes pred začetkom predavanja profesorja Hladnika v osvobojeni predavalnici potekalo podajanje žogice med njim in študenti ter študentkami, ki so profesorju zastonj poskušali dopovedati, da v omenjeni predavalnici že poteka samo-organiziran študijski proces:

Stavkokazi, kot jih poimenuje profesor Hladnik, so se odzvali z javnim odgovorom, v katerem so seveda demantirali njegove sodbe iz foteljaške pozicije. Saj veste, kot pravijo antropologi, obstaja velika razlika med foteljaškimi in terenskimi antropologi. Za začetek bi tako profesorju Hladniku svetovali, da najprej obišče teren, potem pa "kritično" presoja zasedbo.

Entuziazem zasedbe nekaj predavalnic na Filozofski fakulteti na Aškerčevi se je preselil tudi na oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete, ki se nahaja na Zavetiški ulici. Tamkajšnji študentje in profesorji so izjemno aktivno pristopili k zasedbi in osvobodili oddelek.

Osvoboditev Filozofske fakultete pa ne sameva. Duh entuziazma se širi tudi po drugih fakultetah. Tako so že v prejšnjem tednu potekale aktivnosti na Akademiji za likovno umetnost, na Fakulteti za socialno delo in na Fakulteti za družbene vede. Zaenkrat v obliki delavnic, toda možnosti zasedbe na omenjenih fakultetah nikakor ne izključujemo.

Čas je v tem zgodovinskem trenutku, v katerem se trenutno nahajamo, zelo relativen in samo sprašujemo se, koliko trenutkov nas še loči do vsesplošnega generalnega štrajka študentov, ki se denimo dogaja v tem trenutku v Združenih državah Amerike. Tamkajšnji študentje so se namreč pridružili nacionalnemu štrajku, ki poteka tako rekoč na vseh Univerzah in fakultetah po državi.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK

Jutri, 29. novembra, bo v veliki dvorani na Fakulteti za družbene vede predaval profesor Shlomo Sand. Predavanje bo potekalo v drugem nadstropju omenjene fakultete in se bo pričelo ob 17. uri. Shlomo Sand je profesor zgodovine na Univerzi v Tel Avivu in je avtor kontroverzne knjige z naslovom Kako so izumili judovsko ljudstvo, ki je prevedena tudi v slovenščino.

Prav tako bo jutri, 29. novembra, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo na Univerzi na Primorskem predaval profesor Tonči Kuzmanić. Predavanje bo potekalo v veliki predavalnici na omenjeni fakulteti, ki se nahaja na Glagoljaški ulici 8 v Kopru. Predavanje nosi naslov Kriza znanosti in univerze - kako naprej? Profesor Tonči Kuzmanić bo v okviru predavanja poglaviten poudarek namenil vprašanju iztekanja znanosti in nastopanju znanja, znanosti v razliki do znanja, družbi znanja ali tako imenovani knowledge society, krizi univerze, razvojnega »boom-a« inštitutov ter konfliktu med logiko univerze in logiko inštitutov.

Infoblok je iz zasedbe napisala JernejaB.