Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Simpatična čudnost kosila pri Brezi (951 bralcev)
Petek, 2. 12. 2011
MajaO



Ocena restavracije Breza na Letališki 27

V tej grozni dolgotrajni ljubljanski megli, ki se je priseljeni študenti še vedno nismo privadili, smo bili prisiljeni poiskati ponudnika prehrane na študentske bone, da smo lahko napisali današnjo oceno. V morbidnem vzdušju smo imeli ob pomanjkanju sonca samo dva pogoja pri izbiri restavracije: da ima parkirišče in da tam še nikoli nismo bili. Brez posebnega dodatnega razloga smo izbrali restavracijo in picerijo Breza.


Zadeva se nahaja na Letališki cesti, nasproti BTC-jevega logističnega centra, se pravi v industrijski coni sredi ničesar. Njena okolica je še dodatno pripomogla k strašljivemu vzdušju, ki ga je samo še poslabšal ogromen zlovešče zelen napis »Breza« na vrhu stavbe. S svojim vstopom v prazno gostilno smo očitno presenetili tudi kuharja in natakarico, ki sta nas vsaj na začetku gledala, kot da smo se izgubili. Za trenutek smo bili tudi sami podobnih misli.


Glede na zajetnih 4,17 EUR za bon smo seveda pričakovali malo bolj sofisticirano restavracijo, sicer ne take z osebjem v smokingih, vseeno pa malo več od običajne gostilne s plastičnimi rožami in motečim komercialnim radiem na zvočnikih. K mizi je počasi pristopila starejša gospa in nam ob želji po hrani začela naštevati, kaj vse lahko dobimo. Ob kaotičnem ustnem podajanju jedilnika smo postali samo še bolj preplašeni, nakar je gospa pametno zaključila, da nam bo pa prinesla menije.


Kljub temu, da smo bili do prihoda dveh tovornjakarjev iz bližnjega logističnega centra edini gostje v tisti uri, smo na naročeno hrano čakali kar precej časa. Za bon so študentu na voljo juha, glavna jed po izbiri, solata in sladica. Juha in sladica nista bili nič posebnega. Gobova juha s šampinjoni iz konzerve in jabolčni zavitek, ki se je sicer močno trudil, da bi dajal vtis domačnosti, posebno dober pa žal ni bil. Ker nas je bilo pri ocenjevanju ponovno več, smo lahko poskusili več glavnih jedi. Sami smo izbrali zelo povprečno je-za-pojest mesno lazanjo, pri ostalih pa smo poskusili kmečko in šofersko pico. Tudi ti dve sta bili, podobno kot ostala hrana, dobri, ampak nič posebnega, če ju postavimo ob bok ostalim picerijam na bone. Ah ja, da ne pozabimo na veliko mešano solato, ki pripada študentskemu kosilu. Čisto v redu, ampak tako kot vse ostalo, zelo povprečno.


Najboljša točka kosila je bila zagotovo prej omenjena starejša natakarica, ki nas je iz začetne prestrašenosti uspela s svojimi šalami in norčevanjem iz enega od nas spraviti v nesigurno stanje prijetnega čudenja, kaj se sploh dogaja in kam smo sploh prišli. Vožnja domov je bila malo bolj tiha pod vtisom teh meglenih doživetij, ki pritičejo z bolj žalostnimi konci samo najbolj čudnim ameriškim hororjem.

 

Futr je spisala Maja Oprešnik.

 



Komentarji
komentiraj >>