Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JEBEŠ KODEKS OFF (1036 bralcev)
Petek, 2. 12. 2011
Boris V.



… v samomorilskem napadu v Afganistanu ranjenih najmanj 70 ljudi …
… Ukrepi Turčije proti Siriji, ukrepi Sirije proti Turčiji …
… ameriški senat sprejel nove sankcije proti Iranu …
… Janša objavil pogodbe o svojih nakupih nepremičnin …
… zasedeni ostajata tako ploščad pred borzo kot Filozofska fakulteta ...

OFF NAPOVEDNIK

Včasih je izjemno širok konsenz najboljši znak, da sprejeta odločitev ne bo imela nikakršnega učinka. Še posebej, če govorimo o konsenzu med politiki. Evropski poslanci so potrdili kodeks o svojem ravnanju, ki naj bi preprečeval navzkrižje interesov, saj določa načela, po katerih se bodo morali ravnati v zunanjih stikih. Poslanci bodo morali odslej objavljati vse svoje plačane dejavnosti, ki jih opravljajo izven Evropskega parlamenta. Prijaviti bodo morali vsako plačano dejavnost, če bodo z njo v času mandata zaslužili več kot 5000 evrov na leto. Prijaviti bodo morali še kup drugih podatkov, v primeru kršenja pravil pa jih čaka kazen, a ni popolnoma jasno, kakšna.

Je pa kodeks, čeprav so takšni dokumenti preverjeno nesmiselni, tudi nesramen do poslanstva evropskega poslanca. Poslanci bodo morali namreč vsako darilo ali uslugo v vrednosti več kot 150 evrov, ki bi ga dobili pri opravljanju svojih dolžnosti, zavrniti ali ga izročiti predsedniku Evropskega parlamenta. Kako žaljivo bo to do tistega, ki darilo podari, seveda snovalce kodeksa ni zanimalo. Vrnimo se k na začetku omenjenemu konsenzu. Znak, da kodeks ne bo koristil nikomur, razen na razpisu izbrani tiskarni, je dejstvo, da je zanj glasovalo 619 poslancev, proti pa zgolj dva.

Berete OFF Program, ki poslance spominja na že prej obstoječo regulativo na področju korupcije.

OFF PROGRAM

OFF pričenjamo v Afganistanu, kjer je bilo zjutraj v samomorilskem napadu ranjenih okoli 70 ljudi, večinoma civilistov. Odgovornost za napad so že prevzeli talibani. Do eksplozije tovornjaka, naloženega z eksplozivom, je prišlo blizu vhoda v oporišče Nata južno od glavnega mesta Kabul v okrožju Mohamed Aga v provinci Logar. V napadu je bilo poleg civilistov ranjenih tudi 7 pripadnikov afganistanskih varnostnih sil in en pripadnik mednarodnih sil ISAF. V podobnem napadu septembra je bilo v sosednji provinci Vardak ranjenih 77 ameriških vojakov. Včeraj se je sicer začela druga faza prenosa nadzora z mednarodnih sil na afganistanske sile. Tuje sile naj bi po sedanjih obljubah sodeč Afganistan zapustile do konca leta 2014.

Svet Združenih narodov za človekove pravice se v Ženevi sestaja na izrednem sestanku o situaciji v Siriji. V poročilu tega sveta je zapisano, da so sirske vladne sile v delovanju proti protestnikom zagrešile zločine proti človečnosti. Po podatkih Združenih narodov je v nasilju od začetka protestov marca letos umrlo že najmanj 4000 ljudi, obstaja pa bojazen, da je žrtev precej več. Režim predsednika Bašarja al Asada je, kot piše v poročilu sveta za človekove pravice, odgovoren za ubijanje in mučenje civilistov, pa tudi za spolne napade na protestnike. Med žrtvami vladnih sil naj bi bilo tudi najmanj 200 otrok. Poročilo sicer temelji na pričevanjih prič, žrtev in aktivistov izven Sirije, saj preiskovalcem vstop v državo ni bil dovoljen.

V četrtek je Evropska unija poostrila sankcije proti Asadovi vladi ter uvedla embargo na izvoz opreme za plinsko in naftno industrijo v Sirijo in poslovanje s sirskimi vladnimi obveznicami. Prejšnji vikend je sankcije proti Siriji uvedla tudi Arabska liga. Tej odločitvi je sledila tudi Turčija, sicer najtesnejša trgovinska partnerica Sirije, ki je zamrznila premoženje sirskega režima v Turčiji, začasno prekinila sodelovanje s sirsko centralno banko ter prepovedala prodajo orožja sirski vojski. Predstavnikom sirskega režima je tudi prepovedano potovati v Turčijo. Damask je že odgovoril na te ukrepe in razveljavil prostotrgovinski sporazum s Turčijo. Sirska vlada naj bi preučevala tudi druge ukrepe.

Ameriški senat je soglasno sprejel nove sankcije proti Iranu, ki zadevajo predvsem njegovo naftno industrijo. Konkretno bodo tarče sankcij tuja podjetja, ki poslujejo z iransko centralno banko. Ameriškim bankam je direktno poslovanje s to banko že prepovedano, odslej pa bodo na udaru tudi tuje banke, saj jih v primeru poslovanja z iransko centralno banko čaka izločitev iz ameriškega finančnega sistema. Senat je te mere sprejel kljub opozorilom, da lahko sprožijo višanje cen nafte, kar bi Iranu prineslo dodatna finančna sredstva, ki bi jih lahko uporabil za razvoj svojega jedrskega programa.

Gre za ukrepe, ki so del predloga zakona o proračunu za Pentagon za letošnje proračunsko leto. Proračun znaša 662 milijard dolarjev, poleg omenjenih sankcij pa predlog vsebuje tudi določila glede tako imenovane vojne proti terorizmu. Vojska bo morala tako po tem predlogu prevzeti vse aretirane teroristične osumljence, ki seveda ne bodo imeli pravice do sojenja in so lahko zaprti v nedogled. Isto bo veljalo za ameriške državljane, le da bodo ti lahko ostali v civilnih zaporih. Proti delom zakona je med drugimi direktor zveznega preiskovalnega urada Robert Mueller in tudi obrambni minister Leon Panetta, nekdanji direktor obveščevalne agencije CIA. Predlog mora sprejeti še predstavniški dom in ga podpisati predsednik Barack Obama.

Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša je podlegel medijskim pritiskom ter objavil pogodbe o njegovih prodajah in nakupih nepremičnin. Gre za pogodbe med Janšo in podjetjem Imos za prodajo enosobnega in nakup trisobnega stanovanja ter parkirnega prostora v Ljubljani, pogodbo o prodaji zemljišča v Trenti ter nakup še enega stanovanja v Ljubljani in hiše v Šentilju. Enosobno stanovanje je Imosu prodal za 91 tisoč evrov, od istega podjetja pa je kupil drugo stanovanje za 222 tisoč evrov in parkirno mesto za 13.500 evrov. Za nakup tega stanovanja na Komenskega ulici je prodal 15 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče v Trenti in zanj od podjetja Eurogradnje dobil 131 tisoč evrov. Janša je z ženo kupil tudi stanovanje na Mesarski ulici v Ljubljani za 325 tisočakov, aprila letos pa še hišo v Šentilju, za katero je odštel 300 tisoč evrov, dodal pa še skoraj 50.000 za pohištvo.

Ploščad pred borzo ostaja zasedena 49. dan. Gibanje 15. oktober se v različnih modalitetah počasi širi na posamezne fakultete. Na Fakulteti za družbene vede se je tako dopoldne odvila delavnica oziroma diskusija na temo komercializacije in privatizacije prostora na tej fakulteti. Več o cilju in vsebini delavnice nam je povedal študent in aktivist 15o, Domen:

Poglejmo še na Filozofsko fakulteto. Dekan Andrej Černe je na Filozofski fakulteti po sredini izredni seji senata, na kateri so člani senata tako rekoč soglasno podprli zasedbo in opozorili na legitimnost zahtev glede reševanja problemov visokega šolstva, zasedbenikom ponudil nadomestno predavalnico v kleti fakultete. Študentje, ki so sicer zasedli nekaj predavalnic v pritličju, so na to odgovorili, da se s predlogom, po katerem bi se morali umakniti na nevidno kletno mesto, ne strinjajo in zahtevajo druge predavalnice. V naslednjih dneh je zato domenjen sestanek z dekanom in rektorjem Univerze Stanetom Pejovnikom, na katerem bodo reševali problem blokiranja učnega procesa, sicer z namenom odpiranja problemov visokega šolstva, ki sta jih oba pripoznala kot take.

Legitimnost teh problemov so torej pripoznali tako rektor kot dekan, senat Filozofske fakultete in tudi minister za šolstvo Igor Lukšič, hkrati pa so ravno študentje v veliki meri tisti, ki se z zasedbo, problemi visokega šolstva ter zahtevami, ki se v prvi vrsti tičejo prav njih, ne ukvarjajo, kar je razvidno vsaj iz množične neudeležbe na zasedbi. O tem smo govorili s Primožem Krašovcem, članom zasedbene skupine za vsebino:



Komentarji
komentiraj >>