OFF NAPOVEDNIK

Pohvalne, a kot vedno istočasno tudi cinične besede prihajajo iz ust ameriške državne sekretarke, Hillary Clinton. Združene države bodo tako javno nastopale proti diskriminaciji gejev in lezbijk v katerikoli državi. Na srečanju diplomatov v Ženevi je Clintonova tako poudarila, da so pravice homoseksualcev istočasno tudi človekove pravice. Ameriška zunanja politika se bo tako pri podeljevanju pomoči in nasvetov tujim državnikom odločala tudi na podlagi politike posamezne države do te teme. Ob njenem govoru so bili predstavljeni posamezniki iz držav, kjer je homoseksualnost še vedno kriminalizirana.

Kdo bi se vprašal, zakaj smo besede iz ust ameriške državne sekretarke označili za cinične? Uradni memorandum Združenih držav namreč ne predvideva nikakršnih sankcij proti državam, ki ne bi spoštovale človekovih pravic istospolno usmerjenih. Združene države že danes več kot aktivno podpirajo države, ki s smrtjo kaznujejo istospolno usmerjene - med temi najdemo Saudsko Arabijo in Afganistan. Odločitev Obamove administracije moramo tako gledati predvsem v luči notranjepolitičnega dogajanja in prihajajočih predsedniških volitev naslednje leto. Še huje, na domačem dvorišču zvezne države pri vprašanju človekovih pravic homoseksualcev padajo kot po tekočem traku. V ZDA je tako šele leta 2003 vrhovno sodišče v kar 14ih zveznih državah dekriminaliziralo homoseksualnost. Dodajmo, da je v 22-ih ameriških zveznih državah še danes moč skleniti poroko med bratrancem in sestrično, zgolj v šestih pa je dovoljena poroka istospolnih partnerjev.

Berete OFF program Radia Študent, ki vam dozira sredino dozo cinizma.

OFF PROGRAM

Medtem ko se ameriški finančni minister Timothy Geithner mudi na finančnem romanju po evropskih prestolnicah, se v Washingtonu protestniki proti vzrokom kapitalistične krize poslužujejo novih prijemov. V kongresu je včeraj več deset protestnikov pred pisarnami kongresnikov zahtevalo podaljšanje plačevanja podpore brezposelnim. Proteste je organiziralo Gibanje za ameriške sanje, akcijo pa poimenovalo „vzemimo nazaj kongres". Nekaj sto protestnikov je tudi postavilo protestni tabor na travniku med Belo hišo in kongresom. Proti nasilju finančnega kapitalizma je istočasno v 25-ih ameriških mestih potekala akcija zasedbe hiš in stanovanj, ki jim grozi zaplemba in izselitev. Akcijo so poimenovali „Okupiraj domove". V Seattlu je nekaj stanovanj okupiranih že od novembra, kjer pa so se zgodila že tudi prva posredovanja policije, ki je protestnike nasilno deložirala.

V Zahodnem bregu je bila po poročanju lokalnih oblasti zjutraj zažgana mošeja v vasi Brukin. Lokalni guverner Isam Abu Bakr je dejal, da so judovski naseljenci s sprejem na zidove mošeje napisali proti-arabske slogane, pred mošejo pa so zažgali tudi avto, ki pripada lokalnemu prebivalcu. Do napada je prišlo, kot pravi guverner, po tem, ko so izraelske sile izdale opozorilo o rušenju mošeje, češ da je zgrajena brez dovoljenja. V incidentu je bil zažgan še buldožer lokalnega prebivalca. Izraelska policija naj bi dogodek preiskovala. Podoben incident se je zgodil že večkrat. Isto usodo je junija doživela mošeja blizu Ramale, septembra pa mošeja v kraju Kusra. Protipalestinskega nasilja s strani judovskih naseljencev je po podatkih Urada Združenih narodov za koordinacijo humanitarnih zadev, ki dokumentira nasilje na zasedenih palestinskih ozemljih, letos za 50 odstotkov več kot lani. Mošeje pa so na udaru ne samo na palestinskih ozemljih, temveč tudi znotraj Izraela. Tak je oktobrski primer napada na mošejo v beduinski vasi Tuba Zangaria na severu Izraela.

Voditelji Evropske unije bodo v četrtek in petek skušali doseči dogovor o dokončni rešitvi skupne valute. Če je do nedavnega veljalo, da bo za uveljavitev strogih finančnih pravil potrebno spremeniti evropsko pogodbo, je za dodatno zmedo v evropski politični javnosti poskrbel predsednik evropskega sveta Herman van Rompuy. Zavzema se namreč za sprejetje pravil, ki ne bi potrebovala dolgotrajnega potrjevanja v nacionalnih parlamentih in možnih referendumih v posameznih članicah Unije. Nemčija in Francija želita strožje fiskalne omejitve vpeljati do marca. Ostre besede proti pobudnikoma politično fiskalnih reform je namenil profesor pravne fakultete Jože Mencinger:

Ponoči je grški parlament sprejel varčevalni proračun, ki predvideva novo zvišanje davkov, znižanje funkcionarskih plač in plač večine zaposlenih v javnem sektorju. Proti proračunu je glasovalo zgolj 41 od 299ih poslancev. Grški javni dolg danes že presega 350 milijard dolarjev, kar je več kot 30 tisoč evrov na prebivalca. Premier Lukas Papademos v načrtu za finančno umiritev javnih financ predvideva, da bo skupek reform v letu dni državi omogočil letni proračunski presežek v vrednosti 2,2 milijarde evrov. Načrt je verjetno zelo ambiciozen, saj se gospodarstvo Grčije vztrajno krči, samo letos za 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ob sprejemanju proračuna so pred parlamentom izbruhnili neredi.

Odbor Evropskega parlamenta Za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je v začetku tedna sprejel direktivo, ki bo po končnem sprejetju v samem parlamentu uvedla enotno delovno dovoljenje za delavce iz tretjih držav. Z novimi postopki bodo ne-rezidenti Evropske unije tudi lažje prišli do dovoljenja za bivanje. Direktiva želi urediti področje ekonomskih migracij v Uniji in izenačiti pravice migrantskih delavcev z delavci iz EU-ja. Postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za tujce se bodo morali v državah članicah tako poenostaviti, delavci bodo upravičeni do socialne varnosti, enakovrednih delovnih pogojev in priznavanja izobrazbe. Kljub temu pa direktiva vključuje veliko ovir in omejitev. O teh in še o stališču poslanske skupine Socialnih demokratov pa je več povedala Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta:



Parlament bo o direktivi glasoval med 12. in 15. decembrom. Države članice bodo imele po verjetnem sprejetju direktive dve leti časa, da pravila vključijo v nacionalne zakonodaje. So pa svoje nestrinjanje s predlagano direktivo že izrazili pri Evropski konfederaciji sindikatov, ki stoji na stališču, da direktiva ne zagotavlja enakega obravnavanja za vse delavke in delavce. Direktiva tako bistveno krši princip enake obravnave po Listini o temeljnih svoboščinah.

15o že 54. dan protestira proti globalnemu finančnemu kanibalizmu. Danes sledita brezplačen pregled pri zdravniku in redna skupščina. Gibanje Mi smo univerza pa v prostorih Filozofske fakultete poleg javne skupščine, ki bo ob četrti uri, organizira še Delavnico pisanja protestniških pesmi, predstavlja projekt univerzitetnega televizijskega kanala, vabi na kantavtorski večer in pogovor z Rastkom Močnikom o teoriji v družbenih vedah. Podrobnosti o programu dobite na www.mismouniverza.blogspot.com.

Sveža informacija izpred Borze. Po zadnjih podatkih se je pričelo "čiščenje" transparentov s pročelja borze. Več o aktualnih dogodkih pa bo v živo povedal naš sodelavec Gregor Kuhar.

Ob deseti uri je prišlo v okviru nezadovoljstva z aktualnim stanjem do zasedbe nove fakultete. Tokrat gre za Fakulteto za socialno delo, na kateri od danes naprej poteka ustvarjanje skupnosti. Kaj to pomeni, nam je povedala študentka fakultete in aktivistka gibanja 15o, Asja:



Asja je nekoliko razočarana nad odnosom vodstva fakultete do zasedbe in poskusa ustvarjanja drugačnega socialnovarstvenega pogleda na svet:



Študentska in dijaška organizacija sta na današnji novinarski konferenci skupaj predstavili težave, s katerimi se bodo dijaki soočili po prvem januarju, ko bo v veljavo stopil Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Glavno težavo, ki jo bo zakon prinesel, je predstavil predsednik Dijaške organizacije Slovenije - DOS, Mitja Lešnik:



Lešnik je o nadaljnjih korakih DOS-a povedal naslednje:



Off je pripravil Igor.