SEDMA

Po srečanju iraškega premiera Nurija al Malikija in ameriškega predsednika Baracka Obame v Washingtonu je slednji zagotovil, da bodo Združene države, kljub umiku svojih vojaških sil do konca leta, ostale trajni partner Iraka. Ob tem je Obama še dodal, da je nastopil čas za odprtje novega poglavja med državama, ki naj bi pomenil normalen odnos med suverenima državama in enakopravno partnerstvo. Mi pa dodajamo papir, internet in vse vrste snemalnih naprav prenesejo prav vse.

Potem ko so se že novembra tri glavne tunizijske stranke dogovorile glede oblikovanja vlade in razdelitve ključnih položajev v državi, je pričakovano postal novi začasni predsednik države 66-letni vodja stranke Kongres za republiko, Moncef Marzouki. V prvi demokratično izvoljeni ustavodajni skupščini po padcu režima Zina el Abidina Ben Alija je dobil skoraj tričetrtinsko podporo. Marzouki velja za veterana med disidenti v času Ben Alijevega režima, zaradi njegovemu nasprotovanju je moral deset let preživeti v Franciji.

Državna volilna komisija je objavila osvežene podatke, ki vključujejo tudi delne izide glasovanja iz tujine. Teh je dodatnih 6851, prispeli pa so iz diplomatsko-konzularnih predstavništev v Buenos Airesu, Bruslju, Zagrebu, Trstu, Torontu, Skopju in Beogradu. Število mandatov posameznih strank ostaja s temi glasovi nespremenjeno in bo najverjetneje takšno ostalo tudi do petka, ko naj bi državna volilna komisija razglasila tudi uradne izide državnozborskih volitev.

OSMA

Ameriško vrhovno sodišče je odločilo, da bo obravnavalo pritožbo ameriške zvezne države Arizone na odločitev zveznega prizivnega sodišča v San Franciscu, ki je aprila letos razveljavilo nekaj določil spornega državnega zakona proti nezakonitim priseljencem. Zakon Arizone je bil podpisan aprila leta 2010 in tožba, ki jo je sprožila vlada predsednika Obame, je bila podana nekaj dni zatem. Ključni argument je bil ta, da si je državna vlada dovolila spreminjati zakon, ki je po ustavi izključno v domeni zvezne vlade.

Zakonu so sicer na vsebinsko podoben način sledile tudi nekatere druge ameriške zvezne države, a so zvezna vlada oziroma nevladne organizacije tudi v teh primerih sprožile sodni postopek. Zaenkrat je zaradi odločitve sodišč blokirano zgolj del določil protiimigracijskega zakona, med njimi določilo, ki lokalnim in državnim policistom nalaga preverjanje statusa osebe, na primer med prometno kontrolo in člen, ki priseljencem nalaga, da morajo ob sebi ves čas nositi dokumente. Se pa zakon kaže kot slab tudi iz dosti bolj pragmatičnih razlogov. Izkazalo se je namreč, da je nekaterim državam že začelo primanjkovati sezonskih delavcev za obiranje sadja. V Alabami so tako na polje že poslali ne najbolj učinkovite jetnike iz tamkajšnjih zaporov.

V Evropski uniji so začela veljati nova pravila, ki predvidevajo zaostritev proračunske discipline in krepitev nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji. Namen le teh, kot pravi evropski komisar za denarne in finančne zadeve Olli Rehn, je okrepiti finančno in ekonomsko stabilnost ter povečati konkurenčnost. Gre sicer za poostren pakt za stabilnost in rast, ki določa zgornjo dovoljeno mejo javno finančnega primanjkljaja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda in zgornjo mejo javnega dolga pa pri 60 odstotkih le-tega. Vztrajnim in resnim kršiteljicam grozijo v najslabšem primeru finančne sankcije v višini 0,2 odstotka BDP-ja.

DEVETA

Aktivisti gibanja Occupy so protestirali tako na zahodni kot na vzhodni obali Združenih držav. Na vzhodu so potekali protesti od kalifornijskega Long Beacha na jugu do Anchoragea na Aljaski na severu države in sicer proti pristaniščem, ki so ali v lasti bank ali v sporu z delavci. V New Yorku pa je potekala akcija proti banki Goldman Sachs, katero je obkrožilo nekaj sto protestnikov, med njimi nekaj oblečenih v lignje. Članek v reviji Rolling Stone je namreč omenjeno banko pred kratkom označil za velikega svetovnega vampirskega lignja.

Mjanmarske oblasti so opozicijsko Nacionalno ligo za demokracijo nobelove nagrajenke Aung San Suu Kyi ponovno registrirale kot politično stranko, s čimer so ji omogočile sodelovanje na parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma naslednje leto. Vojaška hunta je ligi lani odvzela status politične stranke, ker se je ta odločila bojkotirati volitve. Gre sicer za enega od ukrepov nove vlade, v kateri so še vedno vplivni pripadniki nekdanje hunte, za zbližanje z bolj razvitim svetom.

Notranji ministri Evropske unije bodo v Bruslju razpravljali o opredelitvi skupnih pravil za začasno ponovno uvedbo nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru v izrednih razmerah. Poleg tega bodo ministri predvidoma delno potrdili možnost uvedbe mehanizma, ki bo omogočil hitro, a začasno odpravo vizumske liberalizacije za določeno tretjo državo v primeru nenadnega in večjega števila prosilcev za azil in nezakonitih priseljencev ter tudi zavračanja sprejema nezakonitih priseljencev s strani tretje države. Z drugimi besedami, Evropa se zapira.

DESETA

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama je sporočil, da je njegova vlada poslala poziv Iranu, naj vrne ameriško brezpilotno letalo, ki je bilo ali sestreljeno ali pa je nad območjem Irana samo strmoglavilo. Za ZDA sta seveda oba scenarija slaba, vendar bi bilo iz stališča avtorskih pravic, še vedno bolje, da bi ga iračani sestrelili. Američani se namreč najbolj bojijo, da bo visoko tehnološko letalo kmalu replicirano in da ga bodo začele izdelovati nekatere druge konkurenčne države. Zaenkrat sicer po posnetkih, ki jih je posredoval Teheran, izgleda, čeprav trdijo Iračani drugače, da je letalo strmoglavilo.

V ZDA, kjer se je predvolilni spektakel leto dni pred predsedniškimi volitvami že pričel, je vodilni predsedniški kandidat republikancev Newt Gingrich konservativni skupini "Vodja družine" iz Iowe poslal pisno prisego o tem, kako se bo obnašal, kot potencialni predsednik. Tako se je zaobljubil, da se bo boril proti splavu, ker je prepričan, da se življenje začne ob spočetju. Nasprotoval bo vsem sodnim, birokratskim ali zakonodajnim poskusom definiranja poroke, ki bi bilo drugačno od zveze med moškim in žensko, ob tem pa obljubil, da bo svoji tretji ženi, prejšnji dve je varal, ostal zvest.

Čez slabo uro torej ob 11ih se bo v prostorih zasedene Filozofske fakultete začela javna tribuna z imenom „Ime česa je bolonjska reforma?“. Potekala bo v obliki niza kratkih predavateljskih prispevkov in sprotne diskusije, pri čemer bo poudarek na vprašanju o smiselnosti uvajanja bolonjske reforme v humanistične in družbene študije. Tribuna bo potekala v treh sklopi, dopoldanskem z začetkom o 11ih, popoldanskim, ki se začne ob 14.30 in večernim s pričetkom ob 17.30. Vse skupaj bo svoj prispevek predstavilo 14 predavateljev.