OFF NAPOVEDNIK

V Severni Koreji so opazili nove podrobnosti, s katerimi se je narava odzvala na smrt ljubljenega vodje Kim Jong Ila. Tako naj bi led na vulkanskem jezeru Chon, ki ima v severnokorejski mitologiji kulten status, počil tako glasno, da se je zdelo, da se tresejo tako nebesa kot zemlja. Po tem naj bi se na gori Paektu začelo svetlikati v skalo vrezano ime Kim Jong Ila.

Malce bolj skeptični do te komunistične mitologije so južnokorejski obveščevalci, ki vse bolj dvomijo, da je Kim Jong Il umrl v svojem vlaku med potjo na sever, saj naj bi njegov vlak ves konec tedna stal na železniški postaji v Pjongjangu. Obe Koreji sta tehnično še vedno v vojni, saj sta podpisali le dogovor o prekinitvi ognja. Južnokorejske oblasti so se kljub temu odločile, da svojih severnih bratov ne bodo provocirale s prižiganjem božične osvetljave na meji. Severni Korejci so namreč zelo skeptični do Božička in podobnih namišljenih prijateljev sodobnega človeka, saj očitno niso tako otipljivo božanski, kot je bil preminuli voditelj.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki sicer iz čisto pragmatičnih razlogov še vedno veruje tako v Božička kot dedka Mraza, Kim Jong Il pa v nasprotju z njima vseeno nikoli ni prinašal daril.

OFF PROGRAM

Protestnikom gibanja Occupy Denver so možje postave že tretjič razdejali šotorišče. V tokratni nočni akciji je sodelovalo 300 policistov, med njihovim posredovanjem pa je v kampu zagorelo. Kdo je odgovoren za požar še ni jasno, vendar po poročilih ni bilo poškodovanih. Protestniki v Denverju so se utaborili v neposredni bližini mestne hiše, kljub mrazu pa so odločeni vztrajati še naprej. Globalno gibanje Occupy se namreč povsod sooča s težavami. Policija londonskega Cityja v Veliki Britaniji jih je v začetku meseca v uradnem dokumentu označila za teroristično grožnjo poslovanju Cityja, s čimer so se znašli ob boku kolumbijskega FARC-a, zveze Al Kaida in beloruskih teroristov.

Diskurz, ki gibanje Occupy označuje za teroriste, je prisoten tudi v Združenih državah Amerike. Uporabljati ga je začelo tako konzervativno gibanje Čajankarjev kot nekateri voditelji televizijske mreže Fox. Med najbolj zgovornimi pa je morda oglas za prihajajočo računalniško igro Tom Clancy's Rainbow Six, ki očitno simpatizira z vlogo, ki si jo Amerika prilašča v svetu. Glavni antagonist je tokrat kar gibanje Occupy, ki je v svetu igre očitno poseglo po radikalnejših metodah od teh, ki so v uporabi trenutno.

Skupina romunskih hekerjev je v Združenih Državah Amerike od aprila 2008 pa vse do maja letos neovirano kradla številke kreditnih kartic v več kot 150 franšizah trgovin s hitro hrano Subway in še pri približno 50 manjših prodajalcih. V tem času naj bi ukradli kar 3 milijone ameriških dolarjev in pridobili bančne podatke 80.000 žrtev. Napadali so bančne POS-terminale, pri čemer so večkrat uganili šibka gesla, nakar so na terminal namestili stranska vrata, s katerimi so dobili dostop do njega. Zgodba je vznemirjujoča, ker je napad odkrito potekal tako dolgo, pri njem pa so uporabljali zelo osnovne tehnike, kar priča o izjemno slabi pripravljenosti trgovcev na tovrstne napade. Štirim obtoženim Romunom, starim od 23 do 27 let, grozi po 40 let zaporne kazni, če bodo dokazane vse točke obtožnice.

Poročevalec britanske medijske hiše BBC ocenjuje, da se konflikt v Siriji vse bolj približuje državljanski vojni. Sirski narodni svet, ki deluje izven države, ocenjuje, da je bilo v zadnjih spopadih ubitih vsaj 250 ljudi. Varnostni svet Združenih narodov in Arabsko ligo zato pozivajo h kriznemu sestanku, na katerem bi se razpravljalo o naraščajočem nasilju v severozahodnem delu države. Sirske skupine za človekove pravice pa ocenjujejo, da v provinci Idlib prihaja do organiziranega masakra političnih nasprotnikov.

Vojska Združenih držav Amerike je priznala, da nosi občutno odgovornost za bombardiranje, v katerem je pretekli mesec umrlo 24 pakistanskih vojakov. V izjavi so zapisali, da so afganistanske varnostne sile skupaj z ameriškimi ravnale v samoobrambi, pri čemer so priznali, da bi morala biti komunikacija s pakistanskimi silami boljša. Pakistan se je na incident odzval z zapiranjem svojih meja z Afganistanom, s čimer so prekinili ključne preskrbovalne poti, ki vodijo iz pakistanskih pristanišč v glavno mesto Afganistana – Kabul.

To pa ni edina tranzitna težava Kabula, saj mesto s precej tradicionalnim urbanim načrtom ni pripravljeno na dvig standarda, ki s seboj prinese tudi več avtomobilov. Zadnje mesece so se tako znašli v primežu prometnega kaosa, saj narašča število prebivalcev, vse več pa si jih tudi lahko privošči svoje osebno vozilo. Kot dodatno oviro na cesti pa se krivi tudi pogoste varnostne točke, ki zaustavljajo promet.

V Belgiji poteka 24-urna stavka uslužbencev javnega sektorja, ki protestirajo proti pokojninski reformi, kot jo uvaja nova vlada socialističnega premierja Ellia di Rupa. O njej naj bi danes glasoval parlament, predvideva pa ostrejše pogoje za predčasno upokojevanje in odpravo posebnih pokojninskih shem za sodnike, novinarje, pilote letal in profesorje. Vodja valonskega sindikata javnih sektorjev Francis Wegimont je stavko že označil za velik uspeh, po njegovih besedah so člani sindikata odločeni in predvsem besni.

Nov predsednik Državnega zbora je včeraj postal Gregor Virant, ki svojo izvolitev vidi kot deblokado tega telesa. Virant je takoj odločen začeti z delom, saj je na dnevnem redu intervencijski zakon, pri katerem bo potrebnega veliko usklajevanja. Kot protikandidatka je proti Virantu v tretjem krogu glasovanja nastopila Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije, Borut Pahor iz stranke Socialnih demokratov pa je po dveh neuspešnih krogih umaknil svojo kandidaturo. Izvolitev Viranta je bila za mnoge presenetljiva, saj ga je potrdilo zavezništvo Slovenske demokratske stranke, Slovenske ljudske stranke, Desusa in Nove Slovenije, ki so se povezale z Listo Virant. Podpredsednika državnega zbora pa sta postala Ljudmila Novak iz Nove Slovenije in Jakob Presečnik iz Slovenske ljudske stranke.

Socialni partnerji in domnevni mandatar za sestavo vlade Zoran Janković so dosegli soglasje o intervencijskem zakonu. Dogovorili so se za zamrznitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom, pokojnine in plače javnih uslužbencev pa po dogovoru ostajajo zamrznjene v prvem polletju 2012. Izjema bodo le nadomestila za brezposelnost. Jankovič zato ocenjuje, da so pridobili šest mesecev časa za dialog o vseh potrebnih reformah, računa pa tudi na razumevanje Evrope, zaradi sprejetja intervencijskega zakona pa bi lahko bile nižje tudi obrestne mere. Kakšne dogovore so s predstavniki oblasti dosegli socialni partnerji nam je pojasnil Dušan Semolič, predsednik zveze svobodnih sindikatov:



Danes ob 16. uri bo na Kongresnem trgu potekala demonstracija 15o proti vladavini dolga, s čimer želijo protestniki opozarjati na potrebo po odpisu dolgov in proti spreminjanju socialnih transferjev v dolgove. Demonstracija bo zaključena z množično skupščino pred zasedeno BojZo. Več o dogodku nam je povedal Andrej Kurnik, aktivist in profesor na Fakulteti za družbene vede:



OFF je pripravil Luka Tetičkovič.