Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF PREVZEMA NA PREVZEM (887 bralcev)
Petek, 23. 12. 2011
igorp



... Kitajci še kar naprej obsojajo politične zapornike ...
... iz Damaska poročajo o samomorilskih napadih ...
... Moody's znižal bonitetno oceno Slovenije ...
... Mercator objavil namero za prevzem Laškega ...
... zasedba Filozofske fakultete se bo kljub zadnji potezi vodstva fakultete nadaljevala ...

OFF NAPOVEDNIK

Za tokratni OFF napovednik smo vam v aktualnopolitični redakciji pripravili presenečenje. Pridobili smo namreč izrednega pronicljivega zunanjega sodelavca Tomaža Majerja, ki želi sodelovati z našo redakcijo. Ker se nam je prvi komentar zdel na mestu, sledi Majerjevo razmišljanje o odločitvi Mercatorja, da prevzame Pivovarno Laško.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki vedno najde mesto za pronicljivo besedo.

OFF PROGRAM

Kitajska komunistična oblast je obsodila še enega aktivista zaradi subverzivnega delovanja. Chen Wei je najnovejši politični zapornik v tej politično nesvobodni državi. 42-letni Chen je bil zaradi domnevno njegovih zapisov na internetu, ki so pozivali k vstaji proti komunistični oblasti, obsojen na devet let zapora. Ob razglasitvi kazni je Chen dejal, da demokracija mora zmagati in avtokracija umreti, a da sam ni odgovoren za zapise na internetu. Obsojenec je že sedel v zaporu pet let zaradi sodelovanja na protestih na trgu Tiananmen leta 1989. Živčni odziv oblasti si je s strani tujih organizacij, ki podpirajo demokratične procese na Kitajskem, že prislužil ostre odzive. Chenu dosojena kazen je najvišja v zadnjega pol leta, saj so nekateri aktivisti do sedaj dobili nekajmesečne in ne nekajletne zaporne kazni.

 

 

 

 

 

 

 

 

Po poročanju sirske državne televizije sta v Damasku odjeknili dve siloviti eksploziji. Po prvih podatkih sta se dva samomorilska voznika razstrelila pred poslopjem varnostne službe in še neke vladne agencije. Vladne sile so za napad že obtožile famozno teroristično organizacijo Al Kaida. O resničnosti poročil iz Damaska je sedaj težko govoriti, saj opozicijski aktivisti krivde ne pripisujejo militantom, temveč vladnim silam, ki naj bi z napadoma želele vplivati na organizacijsko predhodnico opazovalne misije Arabske lige, ki v Siriji pripravlja teren za okoli 500 opazovalcev. Priče so poročale tudi o strelih iz tretjega dela Damaska. V dveh eksplozijah je po zdaj znanih podatkih umrlo 30 ljudi, več sto je ranjenih.

Palestinsko gibanje Hamas, ki vlada v Gazi, je sporočilo, da načrtuje priključitev Palestinski osvobodilni organizaciji - PLO, ki jo vodi Mahmud Abas, sicer tudi vodja rivalskega gibanja Fatah. Z namenom priprave na vključitev Hamasa v PLO je bila ustanovljena komisija, ki bo pripravila notranje volitve za parlament te organizacije. Ni še jasno, kako se bo deklarativno stališče Hamasa, da vztraja pri oboroženem uporu, uskladilo z mirovnimi sporazumi, ki jih je PLO podpisala z Izraelom, a vodja Hamasa Kaled Mašal naj bi Abasu dejal, da se je njegovo gibanje odločilo za nenasilni upor. Spravo med Hamasom in Fatahom pa Izrael zavrača. Predstavnik izraelskega premiera Netanjahuja, Mark Regev, je tako dejal, da Abas s sporazumom s Hamasom škoduje možnostim za mir, češ da je Hamas v svojem jedru, citiramo: „morilska, genocidna in teroristična organizacija", konec citata.

V PLO naj bi se vključilo še eno palestinsko gibanje,k in sicer Islamski džihad, a to še ni gotovo. Vodja gibanja Kaled Al-Bač je dejal, da je za priključitev potreben jasen okvir, v katerem bo PLO restrukturirana. A tudi v primeru, da se Islamski džihad tej krovni palestinski organizaciji ne bo priključil, bo po besedah Al-Bača z njo vseeno sodeloval. Zaenkrat je Islamski džihad del ekipe, ki se ukvarja z restrukturiranjem PLO.

Uradna Ankara je z vsemi silami napadla odločitev francoske narodne skupščine, ki je sprejela zakon o kaznivosti zanikanja genocida nad Armenci v prvi svetovni vojni. Kot smo že poročali v jutranjih poročilih, je Turčija odpoklicala veleposlanika in napovedala prekinitev skupnih vojaških in gospodarskih projektov. Turški premier Recep Tayyip Erdogan pa je v zadnji izjavi spor prenesel na osebno raven, ko je Francijo in njenega predsednika Nicolasa Sarkozyja  pozval, naj za genocid razglasi tudi poboj Alžircev leta 1945. Kot je dejal Erdogan, lahko Nicolas o tem povpraša kar svojega očeta, ki je v štiridesetih letih služil v legiji v Severni Afriki. Erdogan je francoskega predsednika tudi obtožil, da si želi z zakonom pridobiti glasove polmilijonske armenske diaspore v Franciji.

Mednarodna nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green je evropskega komisarja iz Slovenije Janeza Potočnika postavila na črno listo. Komisar za okolje pri Evropski komisiji je pristal na listi zaradi svoje vloge pri upravljanju okoljskega konflikta v zvezi s plinskimi terminali v Tržaškem zalivu. Potočnik si je tudi prislužil nominacijo za najbolj neekološko osveščeno osebnost leta 2011. Slovenski komisar namreč Evropskega parlamenta ni obvestil, da je glavni direktorat Evropske komisije za okolje štiri dni pred obravnavo peticije organizacije Alpe Adria Green v Evropskem parlamentu to zavrnil. Komisija za okolje je tako po mnenju te okoljske organizacije na podlagi zgolj argumentov italijanskih oblasti in investitorjev aktivno preprečevala celovito obravnavo postavitve plinskih terminalov.

Mednarodna bonitetna hiša Moody's oziroma njena služba v Frankfurtu je znižala kreditno oceno Slovenije z Aa3 na A1. Moody's je pred tremi meseci enkrat že znižal bonitetno oceno, a tudi po tokratnem padcu bonitetne ocene v napovedih za prihodnost ohranja negativne obete. Četudi se s sistemom nezanesljivih mednarodnih bonitetnih hiš marsikdo ne strinja, je tokratna ocena napovedi gospodarskih težav v Sloveniji točna. V agenciji tako opozarjajo na veliko zadolženost bank v državni lasti, ki bodo v prihodnosti potrebovale milijonske dokapitalizacije. Bolj podrobno o razlogih za padec ocene pa ekonomist Bogomir Kovač:

Boj za nacionalne interese je v Sloveniji na okope poslal vse razpoložljive sile. V prodajo Mercatorja hrvaški družbi Agrokor se je namreč vpletla prav uprava Mercatorja, ki je objavila prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško. V nameri za odkup, poslani Agenciji za trg vrednostnih papirjev in Uradu Republike Slovenije za varstvo konkurence, so se zavezali, da bodo v mesecu dni odkupili vse delnice Pivovarne Laško. Ekonomist Kovač je odgovoril tudi na vprašanje, ali je Mercatorjeva ponudba resna:

Gibanje 15o je na sedemdeseti dan zasedbe ob trinajsti uri na ploščadi pred borzo že izvedlo gledališko delavnico. Ob osemnajsti uri sledi skupščina, ob enaindvajsetih pa Benefit party v Socialnem centru Rog, na katerem se bo zbiralo denar za plačilo kazni, ki so jih s strani policije prejeli aktivisti gibanja.

Zasedba Filozofske fakultete v Ljubljani obeležuje obmesečnico. Na predvečer jubileja pa je vodstvo fakultete poslalo dopis, v katerem, kot smo že poročali včeraj, od zasedbenikov terja 80 evrov plus DDV za popravilo kljuk na vratih dveh zasedenih predavalnic. V bolj pomembnem delu sicer kratkega zapisa pa piše, navajamo: „Prav tako vas obveščamo, da bo fakulteta od 22. 12. 2011 zvečer naprej zaklenjena in gibanje po notranjosti objekta ne bo možno", konec navedka. To seveda pomeni, da želi vodstvo fakultete končati zasedbo, a študenti, ki so jo začeli izvajati 23. novembra, so na včerajšnji skupščini, ki je bila občutno bolj obiskana kot tiste v preteklih dneh, odločili, da jo nadaljujejo. Od vodstva fakultete pojasnila dopisa nismo uspeli dobiti, saj je na kolektivnem dopustu do torka. Tudi študenti so dopis vodstva razumeli kot potezo, s katero naj bi se zasedba končala. Več nam je povedal študent, aktivist gibanja Mi smo univerza, Dragan:

Kljub grožnji, ki jo odločitev vodstva fakultete pomeni za samo zasedbo, pa se je na včerajšnji skupščini razpravljalo tudi o povsem vsebinskih stvareh. Tako je bila potrjena resolucija zasedbe in gibanja Mi smo univerza glede doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani. Dragan jo je povzel v štirih točkah:

Naj dodamo še, da se bo gibanje Mi smo univerza zavzelo za tuje študente, ki zaradi uveljavitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev s 1. januarjem 2012 ne bodo več mogli prejemati državnih štipendij, kar jim lahko študij tukaj de facto onemogoči.

OFF sta pripravila Igor Požar in Boris Vasev.



Komentarji
komentiraj >>