Petek, 6. 1. 2012
Borja
Brooklynski wunderkind raznih odvodov elektronike Travis Stewart se je pred okroglimi desetimi leti pojavil z nadimkom Machinedrum, njegovo zadnje delo pa je lanskoletni album Room(s), ki se je znašel na vrhovih raznih lestvic top albumov 2011. A s projektom Stewart še ni rekel zadnje besede, saj je sledil še plod sodelovanja s Praveenom Sharmo, prvenec dvojca Sepalcure, ki pomeni še eno izjemno močno in suvereno izdajo. (v celoti!)
* Brooklynski wunderkind raznih odvodov elektronike - od IDM-a pa do uk funkyja - Travis Stewart se je pred okroglimi desetimi leti na sceni pojavil z nadimkom Machinedrum in prvencem Now You Know. Sledil je kup raznožanrskih, pestrih in natančnih izdaj, zadnja med njimi pa je lanskoletni, nedolgo tega izdani album Room(s), ki se je znašel na vrhovih raznih lestvic top albumov 2011. A s projektom Stewart še ni rekel zadnje besede leta, saj je sledil še dolgometražni plod sodelovanja s Praveenom Sharmo, torej samonaslovljeni prvenec dvojca Sepalcure, ki je izšel pri trendovski založbi Hotflush in ki pomeni še eno izjemno močno ter suvereno izdajo "raziskovanja naseckanih vokalov houserskih div 90. let in leseno zvenečih snerov ....".
Travis Stewart in Praveen Sharma sta dolgoletna prijatelja, ki sta se spoznala na ameriški in ožje newyorški podzemni elekronski sceni. Vsak od njiju ima namreč precej uspešno samostojno podjetje, prvi je najbolj prepoznaven kot Machinedrum, drugi zadnje čase kot Braille. Ko sta oba živela v New Yorku, sta se veliko družila, nekaj časa celo živela skupaj. Za kolektivno pacanje muzike sta se odločila pozno, in sicer iz dolgočasja. Oba sta bila malo zdolgočasena nad sceno in svojo produkcijo. Začela sta povsem neobremenjeno sestavljati kompozicije, ki se jih je kasneje prijela blesava oznaka lovestep. Prvi neresni demo posnetki so bolj kot ne po naključju prišli v roke Scube, torej vodje izjemno trendovske založbe Hotflush, ki je hotel material takoj izdati. Travis in Praveen sta bila v zadregi, saj s projektom Sepalcure sploh še nista imela nekih pravih načrtov. No, priložnosti jasno nista izpustila iz rok in pri Hotflush sta v letih 2010 in 2011 izšla dva izjemno dobro sprejeta EP-ja, konec lanskega leta pa je sledil še samonaslovljeni album.
Prvenec so etiketirali kot nabasiran atmosferični house, kar je seveda nerodna oznaka, je pa res, da je house neke vrste rdeča nit albuma. Sepalcure mešata vse možne trende in ukoreninjene konvencije plesnih godb housa, techna, jungla, duba in celo dancea z novejšimi derivati uk funkyja, chicago footstepa, 2stepa... Nič novega v resnici, saj to počnejo potniki dolgega vlaka trenutnih trendov “post dubstepa” ali “bass” godbe, ki trenutno rezonira po svetovnem klubovju. A Sepalcure vseeno izstopata, morda zaradi svoje natančnosti, zaradi neklišejske uporabe naseckanih in repitchanih vokalov div house in dance godbe 90. let, zaradi izjemno dosledno izdelane ritmike. Neverjetno je, kako kompaktno in umirjeno deluje izdelek glede na to, koliko slogov sta vrgla v juho. Nekateri jima celo očitajo, da plata nima dovolj ostrine in izstopajočih posnetkov. A fora njune godbe je v detajlih, ki jih najdemo ogromno. Hitre, našaflane ritme, ki imajo nešteto nekih mini elementov in ki bi sami delovali živčno, povsem umirita s skoraj cukrasto melodičnimi linijami synthov in ogromno basa. Spet trik, ki je zelo star, saj so isto počeli že pionirji jungla in drum n bassa. Sepalcure se na prvi posluh ne razlikuje prav veliko od nedolgo pred tem izdane plate Room(s) polovice projekta, torej Machinedruma. A vseeno, dvojec je recimo povsem opustil semplane brejke, značilne za jungle, happy hardcore. Tako je Sepalcure dejansko neke vrste presek Machinedrumovega in bolj houserskega Braillovega samostojnega ustvarjanja, čeprav, resnici na ljubo, vseeno bolj vleče k prvemu.
Plata Sepalcure je v izhodišču precej formalistična in toga, a sproducirana povsem suvereno in je v resnici veliko bolj lucidna, ko ji prisluhnimo pozorneje, ko pokukamo pod masko trenutnih plesnih trendov. Je še en album, ki brezsramno kaže hkrati pestrost in sorodnost plesnih godb od housa do jungla, duba in tako naprej in je namenjena bolj kavčarskemu konzumiranju.
Pet let po Burialu in neizmerni eksploitaciji, ki je sledila, pitchani vokali le redko še funkcionirajo, le redko komu še uspe, da predrkavanje te znucane tehnike zveni vsaj malo zanimivo. Dvojcu Sepalcure z maličenjem vokalov najbolj osladnih kotičkov elektronike 90. let to uspe zlahka.
ZDA, ki so znane po precej živčnem, “college” dubstep wobblu, so v New Yorku s tremi glavnimi akterji, torej Moachinedrumom, Braillom in FaltyDL-om, dobile prave evropocentrične šminkerje, ki vedo, kako se zadevi streže.
pripravil Borja Močnik
Komentarji
komentiraj >>