OFF NAPOVEDNIK

Znamko osvežilnih pijač Coca-Cola obtožujejo, da pomaga poslednjemu afriškemu absolutistu, kralju Svazija, Mswatiju III. Kralj izjemno revne državice, ki meji na Južnoafriško republiko, je nedavno odpotoval na sedež Coca-Cole v Atlanto, kar je razjezilo mnoge aktiviste, ki so prepričani, da kralj ljudstvo ropa njegovega narodnega bogastva.

V Svaziju se namreč nahaja ena največjih Coca-Colinih tovarn, denar, ki ga v obliki davkov multinacionalka prispeva državi, pa naj bi znašal kar 40 odstotkov njenega bruto domačega produkta. Svazi je kljub temu, da njegov kralj živi razkošno življenje, ena najrevnejših držav na zemeljski obli. Prebivalci pa niso ujeti le v past revščine, onemogočeno jim je tudi politično združevanje, aktivisti pa naj bi se soočali tudi z dnevnimi aretacijami in mučenji.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki se sprašuje, ali je v Svaziju prisoten tudi Coca-Colin zvesti spremljevalec McDonalds.

OFF PROGRAM

Čile je zajel politični spor zaradi odločitve desnosredinske vlade, da spremeni način, na katerega šolski učbeniki imenujejo krvoločno vladavino generala Augusta Pinocheta. Po novem ta ni več diktatura, ampak režim. Levosredinska opozicija že protestira, da se s to potezo olepšuje zgodovino države. Minister za šolstvo Harald Beyer je odločitev sicer zagovarjal, a dejal, da vlada pri njej ni imela nič, saj gre zgolj za tehnično uporabo splošnejšega pojma režim, ki je v uporabi povsod po svetu, namesto izraza diktatura, ki korenini v vojaški terminologiji. Trenutni čilski predsednik Sebastian Pinera je sicer prvi konzervativni predsednik, odkar je Čile leta 1990 ponovno postal demokracija.

Novice iz Združenih držav Amerike nam kot običajno servira naša poročevalka Lidija Poljaček:



Sirski državni mediji poročajo, da so oblasti izpustile 552 zapornikov, ki so sodelovali v protirežimskih protestih v državi. Tiskovna agencija Sana ob tem navaja, da izpuščene osebe niso sodelovale v, citiramo, krvavih terorističnih dejanjih in eksplozijah proti Sirijcem, konec citata. Prejšnji teden je bilo sicer že izpuščenih 755 zapornikov, prav izpustitev le-teh pa je ena ključnih točk mirovnega načrta Arabske lige za Sirijo. Poleg tega mora režim umakniti vojsko iz mest in končati nasilje. V sirskih zaporih je po ocenah zagovornikov človekovih pravic in Združenih narodov še vedno več tisoč političnih zapornikov.

Draginja lomasti tudi po italijanski vladni in parlamentarni palači, kjer so se cene dvignile za 10 do 20 odstotkov, v nekaterih primerih pa celo podvojile. Ko se je tehnični premier Italije Mario Monti konec lanskega leta lotil reform, je državljane Italije najbolj zmotil podatek, da so njihovi voljeni predstavniki med najbolje plačanimi v Evropi, hkrati pa so njihovi dnevni obroki in napitki kljub vrhunski kvaliteti med najcenejšimi v državi. Za kavo bodo poslej odšteli 80 centov namesto 70, kot je bilo v navadi doslej. Prav tako imajo brezplačne vse prevoze v javnem in letalskem prometu, ni pa jim treba plačevati niti cestnine. Italijanski poslanci na mesec sicer zaslužijo 16.000 evrov bruto, kar jim nanese dobrih 11.000 evrov dohodka.

Madžarski forint je v razmerju z evrom dosegel novo dno. Na Madžarskem je namreč v pripravi nova ustava, ki ustvarja precej napetosti v odnosih z Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko unijo. Ustava po mnenju kritikov spodkopava neodvisnost madžarske centralne banke, saj nova pravila vladi omogočajo, da imenuje več namestnikov direktorjev, kot je bilo to v navadi doslej. Guverner madžarske centralne banke Andras Simor to ocenjuje kot prevzem. Vlada pod vodstvom konzervativne stranke Fidesz trdi, da želi pospeševati rast, centralna banka pa je v nasprotni potezi decembra lani že drug mesec zapored povišala obrestno mero s prejšnjih 6,5 odstotka na zdajšnjih 7 odstotkov. Bonitetna agencija Standard & Poor's je zaradi ustavnih sprememb pretekli mesec madžarske državne obveznice ocenila za špekulativno naložbo.

Na zahtevo Inštituta hrvaške glasbe je hrvaški Google iz svojih iskalnih zadetkov umaknil 294 spletnih strani, na katerih je objavljenih 1700 povezav za nelegalni prenos novih albumov hrvaških glasbenikov. Tibor Šehtl, ki je v omenjeni organizaciji vodja oddelka za legalnost digitalne glasbe, je povedal, da bodo v sodelovanju z Googlom nadaljevali boj proti spletnim piratom. Pri tem jim povzroča težave identifikacija strani, saj nobena izmed doslej odstranjenih ni uporabljala nacionalnih spletnih domen, ampak so se posluževali predvsem domen .com oziroma .net. Šehtl je omenil tudi, da večina strani uporablja angleški jezik in ne hrvaškega, po njegovi oceni zato, da bi pritegnili uporabnike iz širšega okolja, ne le iz držav nekdanje Jugoslavije.

Predsednik republike Danilo Türk je po pričakovanjih mandat za sestavo nove slovenske vlade dal predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću. Ta stranka je bila namreč z 28,5-odstotki glasov tudi relativna zmagovalka predčasnih državnozborskih volitev. Türk je včeraj vse stranke pozval, naj ravnajo odgovorno in naj omogočijo čimprejšnjo oblikovanje vlade na podlagi izida volitev. Usklajevanja stališč različnih strank glede mandatarstva se sicer nadaljujejo. Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer je dejal, da so na relaciji Pozitivna Slovenija, Socialni Demokrati in Lista Virant prišli do polovice morebitne koalicijske pogodbe, zato nadaljujejo pogovore. O koalicijski pogodbi pa se pogajajo tudi na sestankih med Listo Virant ter strankami Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka in Slovenska ljudska stranka. Vsebina teh pogovorov sicer ni znana, saj se je želel prvak SDS Janez Janša o tem pogovarjati diskretno.

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli prepričuje predsednike parlamentarnih strank, da bi bila za Slovenijo najboljša velika koalicija, po poročanju oddaje 24ur pa jih je povabil na pogovor na ameriški ambasadi. Pri vprašanju mandatarja bi se po njegovem mnenju morala tako Janez Janša kot Zoran Janković umakniti kot pretendenta za to mesto, saj naj ne bi uživala zaupanja tujih politikov, pa tudi Slovence bolj ločujeta kot združujeta, zato nimata realnih možnosti za oblikovanje široke in trdne koalicije, ki je sicer potrebna za izvedbo reform. Jožefa Kuniča, nekdanjega veleposlanika v Teheranu in Parizu ter sedanjega predsednika slovenskega društva za mednarodne odnose smo vprašali, ali je običajno, da veleposlanik lokalne politike vabi na posvet k sebi na ambasado:



Kunič Mussomelijevo zanimanje za naše notranje zadeve ocenjuje kot izraz ameriških interesov na področju bivše Jugoslavije.



Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je v torek Geodetski upravi republike Slovenije naložila, naj v treh dneh onemogoči dostop do osebnih podatkov na internetni strani Javni vpogled v podatke o nepremičninah. Na današnji novinarski konferenci Geodetske uprave je generalni direktor Aleš Seliškar napovedal naslednje:



Z začasno odredbo se generalni direktor Seliškar ne strinja in napoveduje:



OFF sta pripravila Luka Tetičkovič in Igor Požar.