Tožilstvo je na sojenju proti nekdanjemu predsedniku Egipta Hosniju Mubaraku zanj zahtevalo smrtno kazen. Mubaraka obtožujejo, da je varnostnim silam med egiptovsko vstajo naročil, naj streljajo na protirežimske protestnike. Glavni tožilec Mustafa Sulejman je ob koncu predstavitve obtožnice dejal, da je dolžnost predsednika zaščititi svoje državljane, zato ni odprto le vprašanje, ali je Mubarak streljanje na protestnike naročil, ampak tudi, zakaj ga ni preprečil.

Iranska spletna policija je izdala nove smernice za internetne kavarne. Nova pravila od njih zahtevajo, da zbirajo podatke o svojih uporabnikih, med njimi osebno ime, ime očeta ter številko osebnega dokumenta in mobilnega telefona. Spletna policija prav tako zahteva, naj bodo omenjeni lokali opremljeni z video-nadzornim sistemom, lastniki pa so obvezani te posnetke hraniti vsaj šest mesecev.

V bližini iraškega mesta Nasirija na jugu države je v bombnem napadu umrlo 45 ljudi, 68 je ranjenih. Tarča so bili šiitski romarji, ki so bili namenjeni v Karbalo. Do napada je prišlo le nekaj ur potem, ko je zjutraj šiitske soseske v Bagdadu streslo pet eksplozij, v katerih je umrlo najmanj 23 ljudi. Današnji dan je tako najbolj krvav dan v Iraku od 15. avgusta lani.

Zaradi pomanjkanja električne energije v južni Nemčiji je konec minulega leta morala na pomoč priskočiti Avstrija z zagonom trem termoelektrarn. V Nemčiji so se težave z dobavo električne energije začeli zaradi nenačrtovane ustavitve enega od blokov jedrske elektrarne Gundremmingen na jugu države. Težave pa so imeli tudi z omrežjem za dobavo energije. Ker je le-to prešibko, niso mogli preusmerjati dodatnih kapacitet s severa države, zato so v izogib električnemu mrku morale vskočiti omenjene avstrijske termoelektrarne.

Švedska je priznala cerkev 'Kopimizma' oziroma deljenja datotek kot eno od priznanih verskih skupnosti. Samo ime izhaja iz popačenke angleške fraze 'copy me' torej 'kopiraj me', svojo veroizpoved pa je registriralo 3000 vernikov v svobodo spletnega povezovanja in deljenja datotek. Po besedah Isaka Gersona, ustanovitelja te verske skupnosti, upajo, da bodo švedske oblasti pri sprejemanju novih zakonodaj upoštevale njihova prepričanja.

Na izjave ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha Mussomelija se je odzval tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je rekel, da so neprimerne in se vmešavajo v naše notranje zadeve. Mussomeli je nedavno namreč izjavil, da niti Janez Janša niti Zoran Janković nista osebi, primerni za vlogo mandatarja, povrh pa je vse predsednike parlamentarnih strank vabil na pogovore k sebi na ameriško ambasado. Domnevno zato, da bi pomagal pri oblikovanju vladne koalicije. Več slovenskih diplomatov in strokovnjakov je takšno ravnanje že označilo za skrajno nenavadno, Mussomeli pa se je na to odzval, češ da je bil napačno razumljen, saj ni nikoli želel igrati vlogo posrednika v povolilnih koalicijskih pogajanjih.

Na Mussomelijeve izjave se je odzvalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve, ki je ameriškega veleposlanika opozorilo, da ne odobrava njegovega ravnanja v koalicijskih pogajanjih. Tudi minister Žbogar je, podobno kot predsednik Tűrk, Mussomelijeve izjave označil za nepotrebne in neprimerne. Zaenkrat ministrstvo za zunanje zadeve ne predvideva drugih ukrepov v zvezi s tem incidentom.