Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
GEODETSKA UPRAVA, ZAKON IN CENE (977 bralcev)
Petek, 6. 1. 2012
igorp



V tokratnem kultivatorju smo pod drobnogled vzeli spor med informacijsko pooblaščenko in Geodetskim zavodom Slovenije.
- Ali je sporna objava osebnih podatkov istočasno z vrednostno nepremičnin
- Ali obstajajo zakonske podlage za objavo

V drugem delu oddaje pa kritično o samem projektu vrednotenja nepremičnin.

Sogovorniki so Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka; Ales Seliškar iz Geodetske uprave in Andrej Kocuvan, direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.

Geodetska uprava Republike Slovenije je le nekaj dni pred novim letom na spletnem portalu objavila podatke o tržnih vrednostih nepremičnin v lasti fizičnih oseb in osnovne podatke o lastniku nepremičnin. Kot so napisali na spletni strani Geodetske uprave, so bili podatki zbrani iz obstoječih evidenc, manjkajoče podatke pa so dopolnili s podatki iz popisa nepremičnin. Takoj po zagonu portala Javni vpogled, kjer ste za vsako posamezno nepremičnino lahko preverili njeno vrednost in lastništvo, se je oglasil urad informacijske pooblaščenke in z uredbo prepovedal objavo osebnih podatkov na tem portalu.

Geodetska uprava Slovenije je v preteklih letih izvedla popis in vrednotenje nepremičnin na podlagi zakona o popisu nepremičnin in zakona o vrednotenju nepremičnin. Oba zakona bosta zagotovila zakonsko osnovo za davčno reformo, ki bo nadomestila obstoječi zakon o nadomestilu za stavbno zemljišče. Zakon o evidentiranju nepremičnin predvideva vzpostavitev registra, kjer je zakonodajalec prvotno poleg javnosti seznama nepremičnin predvidel tudi javno objavo lastnikov nepremičnin. Ustavno sodišče je na predlog informacijskega pooblaščenca leta 2007 to možnost razveljavilo.

Zakaj je potem poleg vrednosti objektov prišlo tudi do objave lastništva objektov? Najbolje na vprašanje odgovori direktor Geodetske uprave Aleš Seliškar:

V zemljiški knjigi ste lahko že v preteklosti za velik del nepremičnin preverili lastništvo, a je prav zaradi svoje nepopolnosti oziroma netočnih podatkov prihajalo do poneverb in nelegalne prodaje nepremičnin. To dilemo naj bi sedaj razrešil register stavb, ki teži k aktualiziranemu stanju lastništva pri nepremičninah. Ali, kot pravi Seliškar:

Ali je to zadosten razlog za objavo osebnih podatkov na portalu Javni vpogled? Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar ne. Na portalu so pri Geodetski upravi združili več registrov in ga objavili na eni sami vstopni točki. V torek je tovrstno formalno rešitev urad informacijske pooblaščenke prepovedal. Kdo bi pritrdil, da gre v celotnem sporu samo za semantično prerekanje o dostopnosti do že sedaj javnih podatkov. A zadeva ni tako preprosta. Kot omenjeno, je ustavno sodišče prepovedalo v istem seznamu javno obelodaniti vrednost in lastnika nepremičnine, čeprav so po drugi strani v zemljiški knjigi podatki o lastništvu javni. A namen zemljiške knjige je drugačen. Govori informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar:

Informacijska pooblaščenka očita Geodetski upravi združevanje registrov, ki posledično pripeljejo do kršenja zakonodaje. Ker zakon o registru nepremičnin ni predvidel namena zbiranja osebnih podatkov, javna objava ni dovoljena. Govori Nataša Pirc Musar:

Kdo bi lahko populistično očital informacijski pooblaščenki, da s svojo odločbo ščiti bogate predstavnike družbe, saj so podatki navsezadnje v neki stopnji dosegljivi že v zemljiški knjigi. Kot poudarja Musarjeva, razlike med vpogledom v osebne podatke v zemljiški knjigi ali na spletnem portalu ni:

Objava osebnih podatkov na portalu Javni vpogled ima torej pravno nedefinirano osnovo. V Sloveniji se že nekaj časa dviguje populistična zahteva po ad hoc objavi vseh podatkov o vsakomur, predvsem pa o njegovem ali njenem premoženju. Objavi na portalu Javni vpogled je kljub temu zaradi pomanjkljive pravne osnove treba nasprotovati. Pirc-Musarjeva konkretno afero primerja z državami s stoletno tradicijo transparentnosti:

Na včerajšnji novinarski konferenci Geodetske uprave Slovenije na omenjeno temo se je direktor Seliškar obregnil ob medije, češ da preveč poročajo o sporu z informacijsko pooblaščenko in premalo o uspešnem vrednotenju nepremičnin. Uspešnost vrednotenja smo zato tudi postavili pod drobnogled. Merila za vrednotenje nepremičnine so sestavljena iz več dejavnikov, a glavni količnik pri vrednotenju je zakonodajalec postavil pri ceni sekundarnega prometa med fizičnimi osebami. V primarnem prometu gre za prodajo nepremičnin s strani pravnih oseb, ki nepremičnine gradijo za trg in kjer je stopnja obdavčitve 20-odstotna. Na sekundarnem trgu pa gre za prodajo med fizičnimi osebami in je stopnja obdavčitve zgolj 2-odstotna. Višino cene pri tovrstnih transakcijah pa je v veliki meri določala lokacija nepremičnine. Konkretnejšo ponazoritev je podal Andrej Kocuvan, direktor Javnega podjetja za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči:

To pomeni, da bi državljani morali za enako hišo zaradi lokacije in nestrokovne ocene vrednosti plačati 15-krat višji davek. Seliškar iz Geodetske uprave se s kritiko ne strinja:

Zaradi gradbene ekspanzije in špekulativne prodaje je cenovni nepremičninski trg v Sloveniji v preteklih letih narasel preko razumnih meja. Še bolj kot problematiziranje preteklosti pa kritiziramo aktualni sistem vrednotenja nepremičnin, ki vrednost vseh nepremičnin določa ravno na tistem odstotku špekulativnih transakcij, ki so porušile vsa razmerja v gradbeništvu in so v zadnjih treh letih pripeljale do popolnega kolapsa gradbenega sektorja. S tezo se strinja tudi Kocuvan:

Davčna uprava bo na osnovi vrednotenja nepremičnin v prihodnosti določila višino davka na nepremičnine. Geodetska uprava Slovenije zgolj z beleženjem preteklih transakcij tako ne pomaga pri razreševanju gradbeniške krize, temveč ji kvečjemu zvesto sledi. Krivda pa ni povsem na njeni strani, saj sta modele vrednotenja določili izvršna in zakonodajna oblast, torej vlada in parlament, ki sta zakone pripravila in sprejela. Sistem vrednotenja nepremičnin pripomore h krepitvi gospodarske krize in ne njenemu reševanju. Andrej Kocuvan pa opozori še na eno težavo:

Kot opozarja Kocuvan, so zagotovila politikov, da v prihodnosti ne bo prišlo do sprememb obstoječe obdavčitve nepremičnin, ki jo ureja zakon o stavbnem nadomestilu, zaradi njene nepopolnosti, zelo neresne. Morda je strošek 11 milijonov evrov, ki jih je Geodetska uprava porabila za popis nepremičnin, še upravičen, saj se bo s tem uredil register lastništva, ki v zemljiški knjigi ni urejen. Ni pa upravičen strošek 5 milijonov evrov za vrednotenje nepremičnin, če ta zgolj nadaljuje agonijo slovenskega nepremičninskega trga, istočasno pa uvaja nepravično osnovo za določitev davka na nepremičnine.

Kultivator o objavljanju podatkov in vrednotenju nepremičnin je pripravil Igor Požar.



Komentarji
komentiraj >>