V znak protesta proti novi rigorozni zakonodaji o omejitvah spletnega piratstva, ki ga obravnava kongres Združenih držav Amerike, bo spletna enciklopedija v angleškem jeziku Wikipedia jutri cel dan zatemnjena. Največji lobisti za novi zakon, poimenovan tudi SOPA, Stop Online Piracy Act, so ameriška glasbena in filmska industrija ter ameriška trgovinska zbornica, ki opozarjajo na ogrožene avtorske pravice in delovna mesta. Kritiki nasprotno menijo, da bo zakon slabo vplival na tehnološko industrijo, še bolj negativen vpliv pa bo imel na pravico do svobode govora. Najbolj sporen del zakonodaje je predlog, ki bi zveznim oblastem omogočil uvrstitev spletnih strani, ki naj bi razširjale piratsko vsebino, na črno listo. Te strani bi lahko postale nedosegljive za ameriške uporabnike svetovnega spleta.

Že decembra lani so ustanovitelji spletnih velikanov Google, Twitter, Wikipedia, Yahoo in drugih izrazili zaskrbljenost zaradi predlogov, pri čemer so v odprtem pismu poudarili, da bi takšna zakonodaja ameriški vladi dala moč cenzure na spletu s tehnikami, podobnimi tistim, ki jih uporabljajo Kitajska, Malezija in Iran.

Romuni so s protesti, na katerih so minule dni preplavljali ulice romunskih mest, uspeli uresničiti eno glavni zahtev. Kot je namreč sporočil premier Emil Boc, so med Romuni izredno priljubljenemu in spoštovanemu zdravniku Raedu Arafatu znova zaupali delo na ministrstvu za zdravje in vodenje nujne reševalne službe, ki jo je v 90ih letih minulega stoletja postavil na noge in ki velja za razliko od preostalega romunskega zdravstva za eno najbolje urejenih v Evropi. Kot namestnik sekretarja na ministrstvu za zdravje in vodja nujne reševalne službe je moral minuli teden odstopiti zaradi nasprotovanja zdravstveni reformi, kar je bil tudi eden od povodov protestov. Poleg vrnitve na obe delovni mesti pa bo Arafat vključen v ekipo, ki bo pripravila nov osnutek zdravstvene reforme, potem ko je vlada v petek umaknila prejšnji predlog reforme.

Organizacija za evropsko varnost in sodelovanje, Ovse, je tudi uradno zaprla svoj urad na Hrvaškem, ki je deloval od pomladi 1996. Med delovanjem sta Ovse in Hrvaška po besedah generalnega sekretarja organizacije Lamberta Zannierja dosegla skupni uspeh na področjih zaščite človekovih pravic, medijskih svoboščin, vzpostavitve sodišč za vojne zločine ter vrnitvi beguncev in njihovega premoženja. Ob tem je dodal, da bo jugovzhodna Evropa tudi v prihodnje prednostna naloga Ovseja, ki bo še naprej sodeloval s hrvaškimi oblastmi in nevladnimi organizacijami.

Kot smo poročali že v Offu, se je ob treh na Filozofski fakulteti v Ljubljani pričel protest proti ukinitvi državnih štipendij za študente brez slovenskega državljanstva, ki študirajo na slovenskih fakultetah. Iz protestov se nam je javil naš sodelavec Goran Bečirevič: