OFF NAPOVEDNIK

V komunistični Severni Koreji sicer ne verjamejo v Boga, to pa seveda še ne pomeni, da čudeži niso možni. Zadnji dokazi za slednje prihajajo iz Nemčije, natančneje iz tamkajšnje severnokorejske ambasade. Od tam so namreč sporočili, da je 20. decembra lani, dan po objavi novice o smrti dolgoletnega voditelja Severne Koreje Kim Jong Ila, rezidenco obiskala sinica, ki je eno uro preždela pred vhodom v stavbo in s kljunom trkala po šipi. Prav tako je v času žalovanja za Kimom ne glede na mrzlo vreme ves čas cvetela roža. Obisk sinice je severnokorejska tiskovna agencija razumela na naslednji način, citiramo: „Zdi se, kot da bi po novici o smrti izjemno velikega moža ptič obiskal žalno središče, da bi izrazil sožalje, nato pa po molitvi odletel,“ konec citata.

To pa seveda ni bil osamljen primer žalovanje narave za ljubljenim vodjo. Kimova smrt naj bi posebej prizadela severnokorejske sove, žerjava in goloba, ki naj bi z enega od Kimovih kipov s krili brisal sneg. Prav tako je po njegovi smrti začel pokati led v okolici Kimovega uradnega rojstnega kraja, gore Paekdu, nad vrhom gore Jong Il pa so po njegovi smrti zabeležili nenavaden sij.

Še dobro, da Severnokorejci naravo vidijo kot zelo nežno silo, kajti v primeru, da bi jo videli kot agresivno, bi verjetno izstreljene rakete proti Južni Koreji naprtili kar zaveznici naravi.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki mu je narava vedno naklonjena.

OFF PROGRAM

Včerajšnji protest množice spletnih strani, med njimi tudi spletne enciklopedije Wikipedia v angleškem jeziku, WordPressa, Googla, Mozille in Twitterja, je očitno imel določene učinke. Podpora ameriškemu predlogu zakona proti spletnemu piratstvu in zaščiti intelektualne lastnine – SOPA - je namreč začela upadati. SOPA je imel uvodoma podporo tako demokratske kot republikanske stranke, sedaj pa so nekateri politiki nastopili proti predlogu zakona. V predstavniškem domu kongresa je predlog zakona pripravil republikanec iz Teksasa Lamar Smith, v senatu pa demokrat iz Vermonta Patrick Leahy. Čeprav je sosponzorjev vse manj, Smith pri predlogu vztraja, Leahy pa je priznal, da zakon v predlagani obliki ne more biti sprejet. Dolgoletni lobisti za zakon, predvsem filmska in glasbena industrija, argumentirajo svoje zahteve s tem, da trdijo, da ostajajo s kršenjem avtorskih pravic Združene države Amerike brez 100.000 delovnih mest, obenem pa naj bi izgubljali milijarde dolarjev prihodkov od izvoza. Nasprotniki SOPE pa opozarjajo, da bi se ob takšnem spreminjanju zakonodaje Združene države nevarno približale državam, kot sta Iran in Kitajska, ki cenzurirata spletne vsebine in s tem grobo posegata v svobodo informiranja in izražanja.

Na Kitajskem so včeraj zaradi obtožb o rušenju države na deset let zapora obtožili aktivista za človekove pravice Li Tieja. To je v manj kot mesecu že tretji disident, ki bo moral za rešetke, v njegovem primeru pa je uradni razlog javno kritiziranje vlade v člankih in po forumih ter na spletnih straneh, ki jih oblasti označujejo za reakcionarne. Po navedbah kitajskih organizacij za človekove pravice so obsodbe zaradi rušenja države zelo pogoste, iz istega razloga pa je bil leta 2009 na enajst let zapora obsojen tudi Nobelov nagrajenec za mir Liu Xiaobo.

Japonski minister za industrijo Jukio Edano je dejal, da Japonska spričo nasprotovanja prebivalstva in lokalnih oblasti, da bi znova zagnali več zaustavljenih jedrskih reaktorjev, že letos poleti morda ne bo imela več nobenega delujočega. Edano je še povedal, da ne more napovedati, kdaj bodo zaustavljeni reaktorji ponovno zagnani, saj morajo prej elektrarne prestati varnostne preizkuse, zato, pravi, bi morali čim prej poskrbeti za nadomestne vire električne energije. Japonska, ki je močno odvisna od jedrske energije, ima skupaj 54 reaktorjev, vendar od tega samo pet aktivnih, pa še te nameravajo maja izključiti. Energetska podjetja, ki prebivalstvo pozivajo k zmanjšanju porabe elektrike, so bila prisiljena spet zagnati termoelektrarne.

Pakistanski premier Reza Gilani se pred sodiščem v Islamabadu brani zaradi obtožb o zaničevanju sodišča, ker ne želi ponovno začeti postopka zaradi korupcije proti predsedniku države Asifu Aliju Zardariju. Gilani je namreč prepričan, da predsednika, dokler je na čelu države, ščiti imuniteta. Predsednik Zardari naj bi bil skupaj s pokojno soprogo, nekdanjo premierko Benazir Buto, ki je bila ubita leta 2007, vpleten v pranje denarja. Par naj bi s pomočjo bančnih računov v Švici opral kakih 12 milijonov dolarjev podkupnin, ki jih je prejel od podjetij v 90. letih prejšnjega stoletja. Gilani je danes zatrdil, da spoštuje sodišče, kljub temu pa je vztrajal pri svojem stališču in se ni želel opravičiti. Dejal je, da ne bi bilo dobro sporočilo, če bi govoril proti predsedniku, ki je bil izvoljen z dvotretjinsko večino. Švicarske oblasti so postopek ustavile leta 2008, v Pakistanu pa so bile obtožbe proti njemu zamrznjene s politično amnestijo leta 2007. Vendar pa je sodišče leta 2009 amnestijo odpravilo in od vlade zahtevalo, naj primere znova preuči.

Zadnji evropski diktator stare šole, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, je napovedal postopno modernizacijo državnega političnega sistema. Napovedane reforme so posledica vsaj dvojega, slabe gospodarske slike Belorusije, ki se zaradi nedemokratičnega sistema sooča tudi z ekonomskimi sankcijami Zahoda, in arabske pomladi, ki je strmoglavila kar nekaj avtokratov. Lukašenko je ob zavedanju nevarnosti prevratov v lastni državi povedal, da mora biti vlada vedno korak pred procesi, ki se bodo odvijali v prihodnosti. Konkretnih vsebinskih sprememb režima sicer Lukašenko še ni predstavil, je pa povedal, da preučujejo določene razvojne trende današnjega sveta in da bo do reforme najverjetneje prišlo po parlamentarnih volitvah konec leta. Te bodo sicer pretežno formalnega značaja, saj državi od Lukašenkovega prevzema oblasti leta 1994 vlada enostrankarski sistem, pri čemer parlament nima resnejših pooblastil.

Potem ko je včeraj predsednik države Danilo Türk za novega mandatarja predlagal finančnika Marka Voljča, se je po današnjih odzivih nekaterih parlamentarnih strank izkazalo, da Voljč ne bi imel dovolj velike podpore za izvolitev. Slovenska demokratska stranka, Lista Virant, Slovenska ljudska stranka in Nova Slovenija vztrajajo pri pogovorih o desnosredinski koaliciji, ki bi jo vodil Janez Janša. Virant je tako poudaril, da mora Slovenija v soboto dobiti mandatarja, za njega pa je najverjetnejši scenarij, da bo to Janez Janša. Predsednik DeSUSa Karl Erjavec medtem pričakuje, da bo odločitev o vključitvi v pogovore o desni koaliciji danes sprejela tudi celotna stranka.

Državni zbor je na tretji izredni seji v tem sklicu, ki se je končala že po dobrih 15 minutah, razširil pristojnosti skupnega odbora in ustanovil ustavno komisijo državnega zbora. Komisijo bo vodil predsednik Liste Virant Gregor Virant, podpredsednika pa bosta Vinko Gorenak iz Slovenske demokratske stranke in Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije. Predlog za razširitev pristojnosti skupnemu odboru je podprlo 64 od 80 navzočih poslank in poslancev. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je pomisleke izrazila le Slovenska demokratska stranka. Večina je menila, da je razširitev pristojnosti skupnega odbora smiselna kot začasna rešitev. Trenutno namreč še niso oblikovani nova vlada in resorji ter ni mogoče upoštevati razmerja med opozicijo, zato še ni smiselno ustanavljati drugih delovnih teles. Razširitev pristojnosti skupnemu odboru bo tako omogočila, da bo lahko državni zbor obravnaval finančni paket šestih zakonov, ki jih predlaga vlada.

Strokovnjakinja s področja ravnanja z odpadki Marinka Vovk, direktor Snage Janko Kramžar in predsednik Zveze ekoloških gibanj Karel Lipič so na jutranji novinarski konferenci spregovorili na temo „Kriza z odpadki ali s strategijo?“. O vsebini konference nam je več povedala Marinka Vovk:



Vovkovo smo vprašali, ali se ji zdi, da imajo pri nas nekatera podjetja monopol nad odpadki, ki sicer dosegajo kar visoko ceno, pri čemer še za odvoz zaračunavajo visoke tarife:



Predsedniki parlamentarnih strank so se v torek na političnem vrhu v Ljubljani soglasno dogovorili, da poslanske skupine v Državnem zboru pozovejo, da podprejo postopek za spremembo ustave, s katerim bi vanjo vpisali tako imenovano zlato pravilo, po katerem javni dolg ne sme preseči zaenkrat še nedoločene višine bruto domačega proizvoda. Do tega predloga se je na tiskovni konferenci opredelila tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Govorili smo s sindikalistom Goranom Lukičem:



Lukič dodaja še tretji razlog proti uvrstitvi tako imenovanega zlatega pravila v ustavo, ki v javnosti ni ravno pogosto izpostavljen: