Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF GENOCIDNE TVORBE (888 bralcev)
Petek, 20. 1. 2012
tadejla



… Dodik ima težave z Angelino Jolie in pravosodjem Bosne in Hercegovine …
… sladko–kislo poročilo o svobodi po svetu, umrl kubanski oporečnik …
… izraelska vojska aretirala predsednika palestinskega parlamenta …
... hrvaški referendum o vstopu v EU ...
… Janša zatrjuje, da potekajo pogajanja o desni koaliciji dobro …
... protest za pravice živali ...

OFF NAPOVEDNIK

Peripetije glede vmešavanja ameriškega veleposlanika v sestavljanje povolilne koalicije v Sloveniji počasi tonejo v pozabo. Logiki časa ne more kljubovati niti neizprosna fatva, ki jo je v Dražgošah na račun tujega gospodarja in domačih hlapcev izrekel starešina Zveze borcev Janez Stanovnik. Frontna linija proti vmešavanju imperialne velesile v notranje zadeve malih držav se je zato s taisto logiko inercije časa in prostora preselila v Bosno in Hercegovino, natančneje v Republiko srbsko. Povod za povišan pritisk tamkajšnjih političnih veljakov in podpornikov v Srbiji pa tokrat niso nespodobnosti uradne ameriške zunanje politike, pač pa ambicioznost neformalne voditeljice zunanjepolitičnega in humanitarnega oddelka Hollywooda. Angelina Jolie je namreč napovedala, da si bo prizadevala za nič manj kot ukinitev, kot pravi, genocidne tvorbe Republike Srbske, svoje načrte pa naj bi podrobneje predstavila kar na novinarski konferenci meseca maja v Banjaluki.

K ubeseditvi jeze celotnega prebivalstva je seveda prvi poklican predsednik te entitete Milorad Dodik. Igralki je suvereno zabrusil, naj se ne vpleta v voljo srbskega naroda in naj raje ostane pri filmskem angažmaju. Dodal je še, da ji prihoda v središče entitete sicer ne morejo prepovedati, je pa zato dvoumno napovedal bučen sprejem. Moralno ga je podprl tudi Angelinin kolega Emir Kusturica z besedami, da bi lahko gospa posnela tudi film o tragediji Srbov med zadnjo vojno.

Kritika Kusturice leti na Angelinin lanski režijski prvenec V deželi krvi in medu, v katerem za emocije poskrbi ljubezenska zgodba med srbskim vojakom in bošnjaško ujetnico. Kusturico in Dodika pa vendarle velja opozoriti, da sprva nad filmskim scenarijem niso bili navdušeni niti Bošnjaki, po projekciji filma na Sarajevskem filmskem festivalu pa so jo nato razglasili celo za osebnost leta v Bosni in Hercegovini.

Berete OFF Program Radia Študent, ki zato upa, da bodo tudi veljaki Republike Srbske spremenili mnenje in se priključili k iniciativi za ukinitev te tvorbe na etnični osnovi.

OFF NAPOVEDNIK

Info blok nadaljujemo s stranskim junakom iz napovednika, Miloradom Dodikom. Predsednika Republike srbske poleg Angeline Jolie jezi tudi odločitev tožilstva Bosne in Hercegovine, da ustavi preiskavo v primeru sarajevske Dobrovoljačke ulice. Upokojeni general bosanskih sil Jovan Divjak in še trinajst oseb je bilo osumljenih vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni leta 1992 z napadom na iz Sarajeva umikajočo se enoto nekdanje Jugoslovanske ljudske armade. Tožilstvo se je za opustitev preiskave odločilo na podlagi pričevanj več kot tristo prič in na podlagi materialnih dokazov, medtem ko je Dodik prepričan, da je v ozadju vmešavanje tujih elementov. Dodik je takšen odnos do zločinov nad Srbi označil kot nedopusten, zato je zagrozil z blokado oblikovanja sveta ministrov Bosne in Hercegovine. V skladu z rekom, da je denar sveta vladar, je pragmatično priznal, da bi do zastoja vseeno prišlo tudi zaradi težav pri sprejemanju državnega proračuna in vračanja dolgov tujim upnikom.

Več uspeha pri pogajanjih z zasebnimi upniki pa se obeta Grčiji. Včeraj naj bi bil na pogovorih med grškim premierom Lucasom Papademosom in finančnim ministrom Evangelisom Venizelosom ter Inštitutom za mednarodne finance, ki zastopa več kot štiristo petdeset finančnih ustanov, dosežen napredek. Grčija upa, da bo osnutek dogovora o odpisu dolga v višini okoli sto milijard dolarjev dosežen že v ponedeljek, zadnja beseda pa naj bi bila dorečena do vrha Evropske unije 30. januarja. Sporazum je pogoj za dodatno finančno pomoč unije in Mednarodnega finančnega sklada. Prepreka v dosedanjih pogajanjih z zasebnimi upniki je bila višina obrestne mere, ki bi jo morala plačevati Grčija za obveznice z daljšo ročnostjo, ki bi jih upniki sprejeli v zameno za določen del obveznic s krajšo ročnostjo.

Več sreče z dolgoročnimi obveznicami ima Avstrija, ki je prvič v zgodovini izdala petdesetletne obveznice v vrednosti dveh milijard evrov. Obrestna mera za te papirje znaša 3,8 odstotka, zanimanje vlagateljev pa naj bi bilo veliko, kakor tudi za hkrati izdane desetletne obveznice, pa čeprav je Avstrija prejšnji teden pri bonitetni hiši Standard & Poor's izgubila najvišjo bonitetno oceno AAA. Interes predvsem domačih in britanskih ter nemških kupcev za desetletne obveznice in tiste s trenutno najdlje trajajočo ročnostjo v Evropi je po mnenju avstrijskih pristojnih inštitucij odraz močne kredibilnosti Avstrije.

Izraelska vojska je včeraj v Zahodnem bregu aretirala predsednika palestinskega parlamenta Aziza Dvejka. Dvejk, ki je pripadnik gibanja Hamas, je z za Izrael običajno argumentacijo o vpletenosti v aktivnosti terorističnih skupin tako pridržan že drugič, saj je enak scenarij doživel tudi maja lani. Hamasova vlada v Gazi je že zahtevala njegovo izpustitev, po mnenju prvega podpredsednika palestinskega parlamenta Ahmeda Baharja pa dejanje spodkopava tudi spravo med Hamasom in konkurenčnim gibanjem Fatah.

Washingtonska fundacija Freedom House je servirala tradicionalno vsakoletno poročilo o svobodi po svetu, iz katerega izhaja, da že šesto leto zapored narašča število držav, v katerih svoboda nazaduje. Osnova za ocene je splošna deklaracija o človekovih pravicah, konkretno pa to pomeni, da je od 195 ocenjenih držav 87 svobodnih, 60 deloma svobodnih in 48 nesvobodnih.

Med svobodnimi državami so kakopak tudi Združene države Amerike, čeprav poročilo opozarja na znake državnega izolacionizma in oklevanje pri podpori arabski pomladi. Prav revolucionarno vrenje naj bi bilo po mnenju fundacije znak upanja za ta del sveta, ki zaradi represivnega odziva nekaterih državnih oblasti na demokratične pobude ostaja v somraku demokracije. Ost poročila je med drugim standardno uperjena v Kitajsko, zaskrbljujoče naj bi bile politične aretacije in pritisk na medije v Turčiji, najresnejši problem v Srednji Evropi pa naj bi bila Madžarska. Slovenija? Najvišja ocena in brez posebnosti.

Ob rob prejšnji novici dodajmo, da je po petdesetih dneh gladovne stavke umrl kubanski oporečnik, enaintridesetletni Villar Mendoza. Podlegel je zaradi odpovedi organov v bolnišnici v Santiagu de Cuba, kamor je bil prepeljan iz zapora. Mendoza je bil član opozicijske Kubanske domoljubne stranke, po lanskih miroljubnih protestih v svojem domačem kraju pa je bil obsojen na štiri leta zapora. Predstavniki opozicije režim zaradi njegove smrti obtožujejo političnega uboja. Pred dvema letoma je prav tako zaradi gladovne stavke umrl oporečnik Orlando Zapata.

Ameriški zvezni policisti so v operaciji proti spletnim piratom zaprli spletno stran za gostovanje datotek Megaupload.com. Tekom te so izvedli 7 aretacij in vročili 20 nalogov za preiskavo. Megaupload je izjemno priljubljena spletna stran, ki je v nekem trenutku zasedla 15. mesto med najpogosteje obiskanimi. Odziv spletne skupnosti, natančneje skupine Anonymous, na potezo ameriških zveznih oblasti je bil bliskovit. Spletni kolektivi, ki so komaj dobro proslavili svojo zmago nad nesprejetjem zakona SOPA in PIPA, so ogorčeno ugotavljali, da imajo zvezne oblasti veliko preveč pooblastil že brez teh zakonov. Stvari so se zato odločili vzeti v svoje roke in v enem najhitreje organiziranih ter najbolj masivnih tako imenovanih DDoS napadov s svetovnega spleta začasno odstranili spletne strani ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI, ameriškega ministrstva za pravosodje ter skupine Universal Music Group. Medijsko izpostavljen član Anonymousa – Barrett Brown - v prihodnje pričakuje še več podobnih napadov, prav tako pa napoveduje, da lahko kongresniki, ki omenjene zakone podpirajo, kmalu pričakujejo tudi polno pozornost anonimnega interneta.


Na Hrvaškem pa je pozornost usmerjena v nedeljski referendum o vstopu države v Evropsko unijo. Šlo bo sicer šele za drugi referendum na Hrvaškem po letu 1991, ko so prebivalci odločali o odcepitvi od Jugoslavije. Referendumsko vprašanje se bo glasilo »Ali ste za članstvo Republike Hrvaške v Evropski uniji?«, nanj pa bo lahko odgovorilo nekaj več kot 4,5 milijona volivcev, med katerimi jih približno 413.000 živi v tujini. Medtem ko vlada na vse pretege volivce prepričuje - podobno, kot se je dogajalo v Sloveniji - da Evropska unija nima resne alternative, pa je nasprotovanje vstopu omejeno bolj ali manj na tako imenovani skrajnosti političnega spektra. Desna desnica opozarja, da bo Hrvaška, ki je bila rojena v krvi, z vstopom izgubila suverenost, leva levica pa opozarja na neoliberalno vladajočo paradigmo, ki prežema Evropsko unijo. O atmosferi na Hrvaškem in kakšne so napovedi glede izida referenduma v nedeljo smo govorili s priznanim hrvaškim novinarjem Denisom Latinom:



Pogajalske skupine strank, ki nameravajo sestaviti desno koalicijo, so končale prvo rundo pogajanj v razširjeni zasedbi. Že prej oblikovani skupini Slovenske demokratske stranke, Liste Virant, Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije so se namreč pridružili tudi pogajalci iz vrst Demokratične stranke upokojencev, o čemer sta se, po besedah predsednika DeSUS-a Karla Erjavca, dopoldne dogovorila z najverjetnejšim mandatarjem Janezom Janšo. Ta je ocenil, da so začetna pogajanja, in sicer predvsem o uvodnih in temeljnih določbah koalicijske pogodbe, potekala dobro, z njim pa se strinjajo tudi ostali predsedniki vpletenih strank.

Kaj pa si od morebitne desne koalicije lahko nadejamo državljani? Po besedah Erjavca in Gregorja Viranta, predsednika istoimenske liste, nič manj in nič več kot koalicijo za izhod iz krize, za nameček pa je Virant navrgel, da je že dogovorjeno, da se ne bo odpiralo ideoloških tem.

Jutri bo ob sedemnajstih pred Veterinarsko upravo na Dunajski cesti 22 v Ljubljani potekal miren protestni shod za pravice živali. Shod je nadaljevanje pobude, ki se je oblikovala na enem izmed družabnih omrežij, več pa bo povedala Adrijana Šesek, aktivistka za pravice živali in ena izmed pobudnic akcije:



Kje pa so globlji vzroki za na prvi pogled paradoksalen položaj domačih živali? Kljub vsemu njihova priljubljenost narašča, asistenco in svoj piskrček pa nudi tudi vse večji spremljevalni servisni sektor:



Off so pripravili Tadej, Boris Vasev in Luka Tetičkovič.



Komentarji
komentiraj >>