Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Četrtek, 22. 1. 2004: PLEASURE FOREVER - Alter (Sub Pop, 2003) (2141 bralcev)
Četrtek, 22. 1. 2004
dani



Nedolgo nazaj sem razmišljal, kako bi bilo moje življenje dolgočasno in monotono, če bi se omejeval izključno na določeno žanrsko zvrst. Groza, ni kaj. Sploh če bi bil npr. rocker z vsemi možnimi pripomočki, ki ne vidi dlje od svoje praga in se nenehno vrti v začaranem krogu. Že res, da dandanes v svetu hiperprodukcije vsaka glasbena zvrst od odprtih oči in uhljev zahteva iskanje igle v kupu sena in hudo selekcijo, če želiš doseči originalnost in presežek, a moram priznati, da me v sferah sodobnega rocka moti prav nenehno poveličevanje 'praznih' in napovedovanje nove revolucije. Lepo vas prosim! Mislim, da bi tu še najbolje 'sedle' besede Aphexa Twina, ki je pred časom rekel, da četudi bi danes prekinili celotno svetovno glasbeno produkcijo, bi nam še vedno ostalo preveč glasbe. Nenazadnje je bilo narejeno že praktično vse. In bodimo si na jasnem - nimam nikakršnih predsodkov, le izrazoslovje in uporabljen besednjak bi se moral pri glasbeni kritiki danadnes kaj hitro spustiti na realna tla. Ni namreč primerno vsakemu zelencu takoj pristaviti naziv kulta ali celo legende. Trenutno se pač ti dve besedi pretirano izrabljata in izgubljata ves svoj pomen. In zato sem še toliko bolj srečen, ko mi ušesje razpara eno najbrž najbolj prodornih, samosvojih, a na žalost ne pretirano izpostavljenih imen sodobne rockovske ponudbe - trio Pleasure Forever. Postavite vstran vse Stroks, White Stripes ali pač Queens Of The Stone Age - prava mojstrovina in eden najboljših rockovskih albumov lanskega leta vas namreč čaka na jedilniku prav nocoj... (več)...
... In ob recenziranju druge velike plošče "Alter" že neverjetno izkušenega kolektiva Pleasure Forever, si ne morem kaj, da ne bi začutil nekaj upravičene žalosti. Bend - po rodu seveda iz velecenjenega San Francisca, trenutno pa stacioniran v Portlandu - je namreč v lanskem letu doživel svoj labodji spev in prekinil nadvse plodovito kreativno pot, ki jo je trio začel že v 90-ih v razvpiten punk-noise kolektivu The VSS, pred spremembo imena v Pleasure Forever pa nekaj nosilce zvoka izdal tudi pod nazivom Slaves. Ok. V življenjepis se sedaj ne bom pretirano spuščal, saj sem ga razgrnil nenazadnje že pred dvema letom z njihovim istoimenskim prvencem, bend pa je gostoval, kot najbrž marsikdo ve, tudi že pri nas na nepozabnem koncertu v Kudu pred več kot napol prazno dvorano. In moram priznati, da ne poznam pravega dejstva za razpad; najbrž se skriva nekje vmes med klišeji tipa prevelik egotrip, kreativna razhajanja in iskanje novih izzivov. Ha. Kar težko se bom sprijaznil z njihovim razhodom, a nekaj drži kot pribito - tak bend namreč še toliko bolj spoštujem, saj so se odločili za prenehanje prav na popolnem vrhuncu njihove kariere. Niso pač ena tistih entitet, ki bi po eni neverjetni plošči izdala še trideset povprečnih in izgubila vso reputacijo in kredibilnost. Ne, saj vse razkriva že samo ime benda Pleasure Forever - dokler stremiš k popolnemu užitku ne le v življenju, ampak tudi v samem procesu ustvarjanja glasbe, nadaljuj zastavljeno pot, ko pa ta ni več možen, si poišči nov izziv. Oziroma kot mi je v pogovoru že pred časom zatrdil sam bobnar benda Dave Clifford: 'Popoln užitek je vsekakor najzanimivejši del človeškega življenja - do kod bomo šli, da bi vsaj začutili, da je bilo naše življnje vredno živeti in izkusiti.'
In ko prisluhneš godbi tria Pleasure Forever, ki ga poleg Clifforda tvorita še kitarist Joshua Hughes ter pevec in klaviaturist Andrew Rothbard, si ne moreš kaj, da jim ne bi pritrdil, da so si izbrali pravo ime. Zvočni polet je namreč tako hedonističen, skrajno neposreden, dramatičen, tagičen, temačen, na trenutke že skorajda gotski, senzualen kot romantičen. Če bi hotel vleči stične točke s preteklostjo - sploh pa s prvencem, ki je tako kot nova plošča izšel za Sub Pop -, bi bržkone lahko našel marsikatero skupno točko, a tudi obilico novosti, ki pa na žalost tokrat kažejo svojo poslednjo podobo. Komadi na plošči "Alter" sicer prinašajo razpoznavno atmosferičnost, nebrzdano energijo, nešteto nepredvidljivih prehodov in nenehno gradnjo napetosti do končne eksplozije, a zato dosežejo tudi že skorajda produkcijsko popolnost, izpiljenost do zadnjega tona, nenehne žanrske preobrate tudi znotraj ene same pesmi, nenazadnje pa prinašajo tisti čustveni dinamit in strast, da se ti zazdi kot, da bi ti pravkar nekdo zalučal par stokilsko skalo v sredo tvojega čela. Včasih z vso neposredno silo, drugič pa spet povsem podzavestno, da še veš ne, kaj te je zares zadelo. Komadi so v celoto namreč zloženi povsem nepretenciozno in nadvse uspešno, sama struktura pa tako razpuščena v prehajanju iz enega stila v drug stil, da je skorajda nemogoče natančno določiti njihovo pot do zasluženega vrhunca. Pa naj bi to samosvoja razgradnja bluesa, valčka, soula, južnjaškega rocka, stoner rocka, countryja, prog rocka, post-punka ali pač temačnega noir-pop-folka na sledi kakšnih The Black Heart Procession, ki so še najbližja referenca prav takrat, ko se Pleasure Forever najbolj raznežijo in zasanjajo. Vplivov je bržkone še preveč, kombinacije le-teh prav neverjetne, najbolj pa bržkone presenetijo prav v trenutku, ko v komadu This Is The Zodiac Speaking uspešno predelajo in malce pospešijo celo razpoznavno klavirsko potujevanje francoskega minimalista Yanna Tiersna in njegove slovite teme La Dispute, ki je bila osrednji motiv kultnega filma Amelie.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Četrtek, 22. 1. 2004: PLEASURE FOREVER - Alter (Sub Pop, 2003)
Dare [23/01/2004]

Uredu
odgovori >>

    Re: Četrtek, 22. 1. 2004: PLEASURE FOREVER - Alter (Sub Pop, 2003)
    potiho [24/01/2004]domača stran
    EJ, DARE a ti je uredu palta, a ne? povej neki, a ti si bil na koncertu od pleasure forever v KUD-u!!!meni je bil to eden od boljših koncertov in sem bila prav razočarana, da jih ni andreja pripeljala še enkrat v lubs, sicer morda pa se čez čas ponovno snidemo z njimi.
    odgovori >>