Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»NEURADNI LIST – LETNIK 5, ŠTEVILKA 10« (860 bralcev)
Ponedeljek, 30. 1. 2012
Lan



Mandatar Janez Janša je že v soboto pokazal, da pri zastavljanju strateških ciljev, ki naj bi zagotovili sistemske pogoje pri zagotavljanju kar najširše družbene blaginje, v štirih letih odsotnosti z oblasti ni korodiral. Pokojninska reforma, na katero nas opominjajo padajoče bonitete, mednarodno okolje in osnovni demografski razmislek, lahko počaka do leta 2015. Prevedeno v vsakdanji jezik: s tem se v mojem mandatu ne bomo obremenjevali, še manj pa, po Pahorjevem zgledu, izvajali politični samomor.

Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevnik, v katerem prestrezamo in prežvekujemo osnutke in predloge zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil in drugih aktov ter dokumentov, ki šele nastajajo po vladnih in ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.

Imamo mandatarja. Janez Janša je že v soboto pokazal, da pri zastavljanju strateških ciljev, ki naj bi zagotovili sistemske pogoje pri zagotavljanju kar najširše družbene blaginje, v štirih letih odsotnosti z oblasti ni korodiral. Pokojninska reforma, na katero nas opominjajo padajoče bonitete, mednarodno okolje in osnovni demografski razmislek, lahko počaka do leta 2015. Prevedeno v vsakdanji jezik: s tem se v mojem mandatu ne bomo obremenjevali, še manj pa, po Pahorjevem zgledu, izvajali politični samomor.

Odhajajoča Pahorjeva vlada se je, sovpadno, na zadnji seji seznanila z najnovejšimi projekcijami ne-vzdržnosti pokojninskega sistema, ki za vsako državo posebej nastajajo po naročilu Ecofina. In bodo v prihodnje še intenzivnejše. Zagotavljanje vzdržnosti javnih financ je namreč eden od ključnih ciljev EU-ja. Za njegovo doseganje so potrebne zanesljive in primerljive informacije glede morebitnih sprememb fiskalne vzdržnosti, vključno s pričakovanimi demografskimi gibanji. Leta 2009 je ECOFIN zadolžil Komite za ekonomske politike, da do leta 2012 posodobi in razširi svojo serijo projekcij starostno pogojenih javnofinančnih odhodkov in tako pripravi četrto projekcijo, ki temelji na demografskih projekcijah Eurostata, objavljenih aprila 2011.

Končni dokument z nazivom Starostno poročilo 2012 bo tako vseboval projekcije javnofinančnih odhodkov v obdobju med letoma 2010 in 2060 in projekcije odhodkov zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, izobraževanja ter nadomestil za brezposelne za posamezno državo članico.

Pokojninske projekcije za Slovenijo so pripravljene in kažejo, da stopnja rodnosti v Sloveniji leta 2010 znaša 1,54 na žensko in bo do leta 2060 porasla na 1,65; življenjsko pričakovanje za moškega ob rojstvu naj bi s 75,8 poraslo na 84,0 let v letu 2060 ter za žensko v istem obdobju z 82,3 na 88,8 let, medtem ko naj bi neto migracije v Slovenijo z 11.000 na leto padle na 4.000 na leto. Ob teh predpostavkah naj bi populacija Slovenije ostala nespremenjena pri 2,1 milijonu prebivalcev.

V tem času je predpostavljen porast zaposlenosti v starostnem razredu med 15 in 64 let s 66,4 na 70,5 odstotka ter 1,3-odstotna povprečna letna rast BDP-ja. Vse do leta 2060.

Ob upoštevanju trenutno veljavne pokojninske zakonodaje in navedenih predpostavk projekcije kažejo, da naj bi javnofinančni odhodki za pokojnine v Sloveniji s trenutne ravni 11,2 odstotka BDP-ja do leta 2060 porasli na 18,3 odstotka BDP-ja, medtem ko naj bi v istem obdobju zbrani prispevki za pokojninsko blagajno narasli le z 9,2 odstotka na 9,6 odstotka BDP-ja. Zaskrbljujoča je tudi vrednost količnika podpore razmerja med številom prispevajočih in upokojenih. Ta kaže njegov padec s trenutne ravni 1,5 pod 1 leta 2050, kar pomeni, da bo po letu 2050 v Sloveniji več kot en upokojenec na vsakega plačevalca prispevkov. Čas je seveda relativen. Vlada Ivana Janeza Janše očitno smatra, da ga ima na pretek.



Komentarji
komentiraj >>